Sveti oče o treh elementih duhovniške formacije: dialog, občestvo in poslanstvo

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je izhajal iz sinodalne poti, na kateri se trenutno nahaja vsa Cerkev in pomeni prisluhniti Svetemu Duhu, da bi razločevali, kako pomagati članom svetega Božjega ljudstva, da bi živeli občestvo in postali učenci misijonarji. Po papeževih besedah je to izziv in naloga, h kateri so poklicani tudi vsi na Papeškem kolegiju Severne Amerike. Zato je v središče govora postavil tri elemente, ki so temeljni za duhovniško formacijo: dialog, občestvo in poslanstvo. Oprl se je na odlomek iz Janezovega evangelija, ki pripoveduje o Andreju in še enem učencu Janeza Krstnika, ki srečata Jezusa, ostaneta z Njim nekaj časa, potem pa privedeta h Gospodu še druge, zlasti Simona Petra (prim. Jn 1,35-42).

Osebni pogovor z Gospodom

Prvi element duhovniške formacije je dialog. Ko Jezus opazi, da mu učenca sledita, ju vpraša, kaj iščeta. Ko ga povprašata, kje stanuje, jima odgovori: »Pridita in bosta videla.«

»V času vašega življenja, zlasti v tem času formacije kot semeniščnikov, Gospod z vami vstopa v oseben dialog, vas sprašuje »kaj iščete« in vas vabi »pridite in poglejte«, prosi vas, da se z Njim pogovarjate in mu odprete svoje srce, se mu v veri in ljubezni darujete z zaupanjem. Gre za to, da gojite vsakodnevni odnos z Jezusom, ki se hrani predvsem z molitvijo in meditacijo Božje besede, s pomočjo duhovnega spremljanja in tihega poslušanja pred tabernakljem. Ravno v teh domačih trenutkih z Gospodom lahko bolje prisluhnemo njegovemu glasu in odkrijemo, kako Njemu in njegovemu ljudstvu služiti z velikodušnostjo in vsem srcem.«

Občestvo z Bogom in Cerkvijo

Sveti Janez pravi, da sta učenca tisti dan »ostala z« Jezusom, kar je drugi pomemben element, o katerem je spregovoril papež Frančišek, torej občestvo. Ko sta učenca ostala z Njim, sta se iz Njegovih besed, dejanj in tudi pogleda začela učiti to, kar je bilo Zanj zares pomembno in kar ga je Oče poslal oznanjat. »Podobno tudi duhovniška formacija zahteva stalno občestvo: zlasti z Bogom, a tudi s tistimi, ki so združeni v Kristusovo telo, Cerkev,« je dejal papež in jih povabil, naj v času bivanja v Rimu imajo »oči odprte za skrivnost edinosti Cerkve, ki se kaže v legitimni raznovrstnosti, živi pa se v edinosti vere«, tudi na ravni preroškega pričevanja karitativnosti, kar Cerkev, še posebej tukaj v Rimu, izraža s konkretno pomočjo ljudem v stiski. »Upam, da vam bodo te izkušnje pomagala razvijati tisto bratsko ljubezen, ki je sposobna videti veličino svetega v bližnjem, v Boga najti vsakega človeka, prenašati nadloge življenja v skupnosti,« jim je dejal sveti oče in zatem spregovoril še o tretjem elementu, poslanstvu.

Poklicani, da bi bili poslani

Potem ko sta učenca ostala z Jezusom, je Andrej poiskal svojega brata Simona in ga privedel k Njemu. Kot je pojasnil sveti oče, tukaj vidimo, kako pričevanje, ki se rodi iz dialoga in občestva s Kristusom, postane poslanstvo. Učenca namreč takoj gresta in s svojim pričevanjem pritegneta druge. »Vsakokrat ko Jezus pokliče moške in ženske, to naredi vedno zato, da bi jih poslal, zlasti k najranljivejšim in tistim, ki so na družbenih obrobjih, h katerim nismo poklicani samo zato, da jim služimo, ampak da se od njih tudi veliko naučimo. Danes nas osebe potrebujejo, da bi prisluhnili njihovim vprašanjem, njihovim strahovom in sanjam, da bi jih lahko bolje spremljali h Gospodu, ki ponovno prižiga upanje in obnavlja življenje vseh. Verjamem, da boste med opravljanje duhovnih in telesnih del usmiljenja prek različnih vzgojnih in karitativnih apostolatov, v katere ste vključeni, vedno znamenje Cerkve, ki zna iti ven in srečati druge  ter z našimi brati in sestrami deliti Jezusovo sočutje in ljubezen.«

Papež je sklenil z željo, da bi formacija na papeškem kolegiju vsem omogočila »rast v zvesti ljubezni do Boga in v ponižnem služenju bratom«.