Papež Frančišek: Ko zremo Božjo Mater, se od nje učimo, kako skrbeti zase in za druge

»Dragi bratje, sestre, dober dan in dobro leto! Začetek novega je zaupan Presveti Mariji, ki jo danes slavimo kot Božjo Mater. V teh urah prosimo za njeno priprošnjo za zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je včeraj zjutraj zapustil ta svet. Vsi skupaj se z enim srcem in eno dušo združujemo v zahvaljevanju Bogu za dar tega zvestega služabnika evangelija in Cerkve.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

Papež Frančišek

Vsi skupaj se z enim srcem in eno dušo združimo v zahvaljevanju Bogu za dar tega zvestega služabnika evangelija in Cerkve. Malo prej smo na televiziji v oddaji Po njegovi podobi videli življenje in delo papeža Benedikta.

Ko še vedno zremo Marijo v votlini, kjer je rodila Jezusa, se lahko vprašamo: v kakšnem jeziku nam govori Sveta Devica? Kako govori Marija? Kaj se od nje lahko naučimo za leto, ki se začenja? Lahko ji rečemo: Marija, pouči nas, kaj moramo letos storiti.

Če v resnici opazujemo prizor, ki nam ga predstavlja današnje bogoslužje, opazimo, da Marija ne govori. Z začudenjem sprejema skrivnost, ki jo živi, jo vso shrani v svojem srcu in predvsem skrbi za Dete, ki je, kot pravi evangelij, »položeno v jaslih« (Lk 2,16). Glagol »položiti« pomeni skrbno položiti in nam pove, da je Marijina govorica, jezik materinstva, nežno skrbeti za Otroka. To je Marijina veličina: medtem ko angeli praznujejo, pastirji prihitijo in vsi na ves glas hvalijo Boga zaradi tega, kar se je zgodilo, Marija ne govori, ne zadržuje gostov s pojasnjevanjem tega, kar se ji je zgodilo, ne postavi se v središče; nam je zelo všeč postaviti se v središče, a ona se ne postavlja v središče, nasprotno, v središče postavi Otroka in z ljubeznijo skrbi Zanj. Neka pesnica je zapisala, da je Marija »znala biti tudi slovesno nema, […] ker ni hotela izgubiti izpred oči svojega Boga« (A. Merini, Corpo d’amore. Un incontro con Gesù, Milano 2001, 114).

To je značilna govorica materinstva: nežnost skrbi. Mame namreč, potem ko so devet mesecev nosile pod srcem dar skrivnostnega čudeža, še naprej postavljajo v središče vseh pozornosti svoje otroke: hranijo jih, jih držijo v naročju, jih blago polagajo v zibelko. Poskrbeti: to je tudi jezik Božje Matere. Jezik matere je, da poskrbi za.

Bratje in sestre, kot vse mame Marija nosi pod svojim srcem življenje in nam tako govori o naši prihodnosti. Istočasno pa nas spominja, da moramo, če v resnici želimo, da bi novo leto bilo dobro, če hočemo obnoviti upanje, opustiti govorice, geste in odločitve, ki jih navdihuje sebičnost, in se naučiti jezika ljubezni, ki je poskrbeti za. Poskrbeti za je nov jezik, ki je nasproten tem govoricam sebičnosti. To je zaveza: skrbeti za svoje življenje, vsakdo mora poskrbeti za svoje življenje, poskrbeti za svoj čas, za svojo dušo; skrbeti za stvarstvo in za okolje, v katerem živimo; in še več, skrbeti za svojega bližnjega, za tiste, ki jih je Gospod postavil poleg nas, pa tudi za brate in sestre, ki so v stiski in kličejo našo pozornost in sočutje. Ko gledamo Marijo z Detetom, kako skrbi zanj, se učimo poskrbeti za druge, pa tudi zase, skrbeti za svoje notranje zdravje, duhovno življenje, za dejavno ljubezen.

Ko danes obhajamo Svetovni dan miru, ponovno ozavestimo odgovornost, ki nam je zaupana za graditev prihodnosti. Spričo osebnih in družbenih kriz, ki jih doživljamo, spričo tragedije vojne »smo poklicani, da se z izzivi našega sveta soočimo odgovorno in sočutno« (Sporočilo za 56. Svetovni dan miru, 5). To lahko storimo, če prevzamemo skrb drug za drugega in če vsi skupaj prevzamemo skrb za naš skupni dom.

Prosimo Presveto Marijo, Božjo Mater, naj nas v tej dobi, ki je onesnažena z nezaupanjem in brezbrižnostjo, usposobi za sočutje in skrb, da bomo sposobni sočutja in skrbi za druge, sposobni biti ganjeni in se ustaviti pred drugim, kolikor krat je to potrebno.