S papežem Frančiškom skozi leto 2022
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Papež je že pred tem večkrat izrazil zaskrbljenost zaradi napetosti na meji med Ukrajino in Rusijo. Vernike in vse ljudi dobre volje je pozval, naj se 26. januarja povežejo v molitvi za mir. 23. februarja je z »veliko bolečino« opozoril na poslabšanje razmer v Ukrajini ter povabil, naj pepelnično sredo namenimo molitvi in postu za mir. Odgovorne politike je pozval, naj si pred Bogom izprašajo vest. 25. februarja je obiskal rusko veleposlaništvo pri Svetem sedežu, naslednji dan pa po telefonu govoril z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, katerega je ponovno poklical 12. avgusta. Preko video povezave je 16. marca govoril tudi z moskovskim patriarhom Kirilom, tri dni kasneje pa v pediatrični bolnišnici Bambino Gesù obiskal ukrajinske otroke.
Papež je ob različnih priložnostih poudaril, da Sveti sedež pozorno spremlja situacijo in si prizadeva, da bi se vojna čim prej končala. Na Ukrajino je do začetka decembra v svojih nagovorih spomnil več kot stokrat, 2. oktobra pa ji je posvetil celotno razmišljanje pred nedeljsko opoldansko molitvijo. Svojo bližino je »trpečemu ukrajinskemu ljudstvu« konkretno izkazal s pošiljko sanitetnega materiala, v Ukrajino, na Poljsko in Madžarsko, kamor je prišlo veliko beguncev, pa je v začetku marca poslal tudi elemozinjerja, kardinala Konrada Krajewskega, ter kardinala Michaela Czernyja. Kardinal Krajewski je bil konec decembra, ko je prebivalcem peljal generatorje in termične majice, že petič v Ukrajini: dvakrat je tja peljal reševalno vozilo, v Lvovu je vodil molitveno bogoslužje, v Izumu pa je molil ob množičnih grobiščih. Sveti oče se je Ukrajincev prav tako spomnil s posebnim pismom 24. novembra, ko je minilo devet mesecev od izbruha vojne.
Papež se je v preteklem letu odpravil na štiri mednarodna apostolska potovanja. V začetku aprila se je dva dni mudil na Malti kot »romar po sledeh apostola Pavla«. Obisk Demokratične republike Kongo in Južnega Sudana, ki je bil načrtovan med 2. in 7. julijem, je bil zaradi papeževih težav s kolenom prestavljen na februar prihodnje leto. Konec julija je sveti oče odšel v Kanado kot romar sprave z domorodnimi ljudstvi. Pred tem pa je marca in aprila v Vatikanu sprejel predstavnike kanadskih staroselskih ljudstev, ki so z njim podelili svoje boleče zgodbe. Spomnimo, da je maja lani svet pretresla novica o odkritju posmrtnih ostankov dvesto petnajstih staroselskih otrok, ki so bili gojenci nekdanjega katoliškega internata v Kamloopsu v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Tako je na dan prišla pretresljiva zgodovina prisilne kulturne asimilacije staroselcev, ki jo je uvajala kanadska vlada z ustanavljanjem šol za staroselske otroke, katerih upravljanje je dodelila verskim ustanovam, med katerimi je bila tudi katoliška Cerkev. Od 13. do 15. septembra je potekalo 38. apostolsko potovanje v Kazahstan.Papež se je v Nursultanu udeležil 7. kongresa voditeljev svetovnih in tradicionalnih verstev, srečal pa se je tudi s katoličani, ki živijo v tej pretežno muslimanski državi. Zadnje mednarodno apostolsko potovanje pa je potekalo novembra: sveti oče je obiskal Kraljevino Bahrajn, kjer se je udeležil sklepnega dela Bahrajnskega foruma za dialog ter se srečal s člani Muslimanskega sveta starešin.
V preteklem letu je papež Frančišek obiskal tudi štiri kraje v Italiji: 28. avgusta se je odpravil na pastoralni obisk L'Aquile, ki jo je leta 2009 močno prizadel potres. 24. septembra se je v Assisiju pridružil mladim ekonomistom in podjetnikom na srečanju Frančiškova ekonomija, naslednji dan pa je v Materi vodil slovesno somaševanje ob sklepu 27. narodnega evharističnega kongresa. S svojim obiskom je sveti oče novembra razveselil prebivalce Astija na severu Italije, od koder so njegovi starši migrirali v Argentino: najprej se je zasebno srečal s svojimi sorodniki ob 90. rojstnem dnevu ene izmed sestričen, na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva pa je v tamkajšnji katedrali vodil evharistično bogoslužje in podelil akolitat bogoslovcu Stefanu.
Tudi v letu 2022 je sveti oče vernike nagovarjal med sredinimi splošnimi avdiencami ter med nedeljskimi opoldanskimi molitvami. Februarja je sklenil cikel katehez o svetem Jožefu, nato pa je do konca avgusta govoril o starosti. Kateheze zadnjih tednov so bile posvečene razločevanju.
V preteklem letu so izšli tudi nekateri dokumenti, ki jih je napisal ali odobril sveti oče. 14. februarja, je bil objavljen motu proprij »Fidem servare«, s katerim je bila spremenjena notranja struktura Kongregacije za nauk vere: ta ima po novem doktrinalni in disciplinski oddelek s svojima tajnikoma. 19. marca je izšla Apostolska konstitucija Praedicate Evangelium o rimski kuriji in njenem služenju Cerkvi in svetu, ki je stopila v veljavo 5. junija 2022, na slovesni praznik binkošti. Maja je sveti oče s kirografom ustanovil meddikasterno komisijo za pregled Splošnega pravilnika rimske kurije, katere naloga je prilagoditi Splošni pravilnik novi apostolski konstituciji ter pregledati pravilnike in statute posameznih ustanov kurije. 15. junija je bil objavljen reskript, v katerem je določeno, da mora krajevni škof, ki želi javno združenje vernikov z dekretom povzdigniti v ustanovo posvečenega življenja ali družbo apostolskega življenja škofijskega prava, najprej pridobiti pisno dovoljenje Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Motu proprij, objavljen 6. decembra, pa določa, da so po novem tudi vatikanske fundacije pod nadzorom ekonomskih organizmov rimske kurije.
V božičnih voščilih rimski kuriji je sveti oče zaželel, naj bodo darovi letošnjega božiča hvaležnost, spreobrnjenje in mir.
Januar
1. januarja, na praznik Marije Božje Matere, je sveti oče med homilijo povabil, naj se ob začetku novega leta »postavimo pod varstvo te žene, svete Božje Matere in naše Matere«: »Naj nam pomaga, da bomo znali shraniti in premišljevati o vseh stvareh, ne da bi se bali preizkušenj, v veseli gotovosti, da je Gospod zvest in zna križe spreminjati v vstajenje.«
Na praznik Gospodovega razglašenja je papež med sveto mašo spregovoril o nemiru srca, ki ga oživlja želja po Bogu, kar lahko vidimo v zgledu treh modrih. »Podajmo se na pot k njemu. Ne pustimo apatiji in sprijaznjenosti, da nas vkleneta v past žalosti plitvega življenja. Sprejmimo nemir Duha, nemirna srca. ... Kakor modri dvignimo glavo, prisluhnimo želji srca, sledimo zvezdi, ki ji Bog daje svetiti nad nami. In kot nemirni iskalci ostanimo odprti za Božja presenečenja. Bratje in sestre, sanjajmo, iščimo, častimo.«
Tudi letos je sveti oče na praznik Jezusovega krsta v Sikstinski kapeli krstil 16 otrok. Starše in botre je spomnil, da je njihova naloga ohranjati krščansko identiteto, ki so jo otroci prejeli pri svetem krstu.
11. januarja zvečer je papež Frančišek s svojim obiskom presenetil lastnico trgovine s ploščami v bližini rimskega Panteona, ki je njegova stara znanka. Blagoslovil je pred kratkim obnovljene prostore prodajalne ter pozdravil hčer in zeta lastnice. Mislil je, da bo njegov obisk ostal neopažen, vendar pa je imel, kot se je sam pošalil kasneje, »smolo«, da je bil ob njegovem prihodu v bližini španski novinar, ki je ovekovečil ta dogodek. V enem izmed letošnjih intervjujev je sveti oče ponovno dejal, da najbolj pogreša to, da bi se lahko svobodno gibal po ulicah: »V Buenos Airesu sem hodil naokoli peš ali pa z avtobusom. Tukaj pa, ko sem to dvakrat storil, so me takoj zasačili, dvakrat pozimi. Zvečer ob sedmih, ko se nič ne dogaja in je tema ... Ko sem šel k optiku, je neka gospa z balkona začela vpiti: "Papež!" In to je bil konec.«
Na nedeljo Božje besede, 23. januarja, je papež med sveto mašo v vatikanski baziliki nekaterim laikom in laikinjam podelil službi lektorata in katehista. Med homilijo je poudaril, da nam Božja beseda razodeva Boga in nas hkrati vodi k bratom. »Zato se navdušimo nad Svetim pismom, dopustimo, da nas odznotraj nagovori Beseda, ki razkriva novost Boga in vodi k neutrudni ljubezni do drugih. Postavimo ponovno Božjo besedo v središče pastorale in življenja Cerkve!«
Februar
Na praznik Jezusovega darovanja v templju je sveti oče med homilijo povabil posvečene osebe, naj v središče ponovno postavijo Gospoda in gredo naprej z veseljem. »Predragi, predrage, danes z navdušenjem obnovimo svoje posvečenje! Vprašajmo se, kaj je tisto, kar vodi naša srca in naša dejanja, kakšen je prenovljen pogled, ki smo ga poklicani gojiti; predvsem pa vzemimo Jezusa v naročje. Četudi doživljamo napor in utrujenost, storimo kakor Simeon in Ana, ki potrpežljivo čakata Gospodovo zvestobo in si ne pustita ukrasti veselja srečanja z Njim. Pojdimo naproti veselju nad srečanjem: to je zelo lepo!«
Ob 2. mednarodnem dnevu človeškega bratstva, ki smo ga obhajali 4. februarja, je papež pripravil video sporočilo, v katerem je poudaril, »da je bratstvo ena od temeljnih in univerzalnih vrednot, ki bi morala biti osnova odnosov med ljudstvi, da se tisti, ki trpijo ali so prikrajšani, ne bi čutili izključeni in pozabljeni, ampak sprejete in podprte kot del ene same človeške družine«.
Februarja pa je sveti oče v luči jubileja 2025, ki bo potekal pod geslom »Romarji upanja«, napisal pismo Rinu Fisichelli, ki je odgovoren za pripravo in izvedbo svetega leta. Po težkem obdobju pandemije, bi naj bi jubilej po papeževih besedah pomagal »oblikovati ozračje upanja in zaupanja« kot »znamenje ponovnega preporoda«.
23. februarja je papež začel z novim sklopom katehez med sredinimi splošnimi avdiencami, ki je bil namenjen obdobju starosti. Kot je pojasnil, je z njimi želel spodbuditi k razmišljanju o darovih, ki jih starost prinaša ostalim življenjskim obdobjem. Starost je po njegovih besedah »dar zrelosti in modrosti«.
Marec
Sveti oče je 4. marca 2022 v Apostolski palači vodil dnevno molitveno uro in redni javni konzistorij za kanonizacijo treh blaženih (Titusa Brandsmaja, Marie Rivier in Caroline Santocanale), ki so bili s sedmimi drugimi blaženimi za svetnike razglašeni 15. maja 2022.
»Dragi bratje in sestre, v Ukrajini tečejo reke krvi in solz. Ne gre samo za vojaški poseg, temveč za vojno, ki seje smrt, uničenje in revščino. Žrtev je vedno več, kakor tudi oseb na begu, še zlasti mater in otrok.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor po nedeljski opoldanski molitvi 6. marca, ko je tudi napovedal, da bosta v naslednjih dneh dva kardinala obiskala ukrajinske begunce. Elemozinjer kardinal Konrad Krajewski je 7. marca odšel na mejo med Poljsko in Ukrajino, kardinal Michael Czerny, prefekt ad interim Dikasterija za celostni človeški razvoj, pa na Madžarsko, en teden zatem pa še na Slovaško. Kot je poudaril sveti, obisk kardinalov ni predstavljal samo navzočnosti papeža, temveč vsega krščanskega ljudstva, ki hoče biti blizu in reči: »Vojna je norost! Ustavite se, prosim vas! Ozrite se na to krutost!«
Postne duhovne vaje za svetega očeta in rimsko kurijo so tudi letos potekale v osebni obliki. Papež Frančišek je vernike, ki so se v nedeljo, 6. marca, zbrali na Trgu svetega Petra, prosil, naj ga z molitvijo spremljajo v času duhovnega odmika.
Sveti oče je v soboto, 12. marca, v jezuitski cerkvi Jezusovega imena v Rimu prisostvoval sveti maši, ki jo je ob Ignacijevem letu in 400-letnici kanonizacije sv. Ignacija Lojolskega, Frančiška Ksaverija, Terezije Avilske, Filipa Nerija in Izidorja iz Madrida, daroval jezuitski vrhovni predstojnik p. Arturo Sosa Abascal DJ. Papež Frančišek se je med homilijo zaustavil ob štirih glagolih iz prebranega evangelija: vzeti s seboj, povzpeti se, moliti in ostati. Svoje razmišljanje je sklenil z naslednjimi besedami: »Dragi bratje in sestre, naj nam sveti oče Ignacij pomaga ohranjati razločevanje, našo dragoceno dediščino, vedno aktualen zaklad, ki ga je potrebno izliti na Cerkev in na svet. Omogoča nam, da "vidimo vse novo v Kristusu".«
19. marca, na praznik svetega Jožefa, je izšla apostolska konstitucija Praedicate Evangelium o rimski kuriji in njenem služenju Cerkvi in svetu, ki je stopila v veljavo 5. junija 2022, na slovesni praznik binkošti. Z njo je bila v celoti odpravljena in zamenjana apostolska konstitucija Pastor bonus.
Tudi letos je v postnem času potekala pobuda 24 ur za Gospoda, tokrat 25. marca. Papež Frančišek in z njim škofje po vsem svetu so na ta dan opravili dejanje posvetitve Brezmadežnemu Marijinemu srcu.
April
Sveti oče se je 2. aprila odpravil na dvodnevni obisk na Malto kot »romar po sledeh apostola Pavla«, ki so ga domačini sprejeli »z neverjetno ljubeznivostjo« po tem, ko je doživel brodolom ter se skupaj z drugimi čudežno rešil. Papeževo potovanje je bilo pred dvema letoma odpovedano zaradi pandemije covida-19. Poleg srečanj z državnimi in cerkvenimi predstavniki ter svete maše, ki so stalnica med apostolskimi potovanji, je v marijanskem svetišču na otoku Gozo potekalo molitveno srečanje. Papež je obiskal tudi votlino svetega Pavla in sprejemni center za migrante »Laboratorij miru Janez XXIII«. V nagovoru je z njimi podelil svoje sanje: »Da bi vi, migranti, po tem, ko ste izkusili sprejem, poln človečnosti in bratstva, mogli postati v prvi osebi priče in animatorji sprejemanja in bratstva. Tukaj in kjer bo želel Bog, kamor bo Božja previdnost vodila vaše korake. To so sanje, ki jih želim podeliti z vami in ki jih polagam v Božje roke. Saj to, kar je nam nemogoče, Njemu ni nemogoče.«
Med tradicionalnim velikonočnim blagoslovom Urbi et Orbi (mestu in svetu) je papež Frančišek spomnil na mnoge vojne in nemire ter različne stiske po vsem svetu. Pozval je, naj dopustimo, »da Kristusov mir vstopi v naše življenje, v naše domove, v naše dežele«: »Bratje in sestre, pustimo se premagati Kristusovemu miru! Mir je mogoč, mir je pravica, mir je poglavitna odgovornost vseh!«
Na nedeljo Božjega usmiljenja je v vatikanski baziliki potekala sveta maša, ki jo je skupaj z okoli 400 misijonarji Božjega usmiljenja daroval msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije. Navzoč je bil tudi papež Frančišek, ki je med homilijo povabil, naj sledimo trem Jezusovim »mir vam bodi«! V njih bomo odkrili tri delovanja Božjega usmiljenja v nas, ki naprej daje veselje; potem vzbudi odpuščanje; končno tolaži v naporu. »Božje usmiljenje nas v naših krizah in naporih pogosto spravi v stik s trpljenjem bližnjega. Mislili smo, da smo mi na vrhuncu trpljenja, na višku težke situacije, in odkrijemo tistega, ki v molku preživlja še hujše čase. In če začnemo skrbeti za rane bližnjega in vanje vlijemo usmiljenje, se v nas rodi novo upanje, ki tolaži v naporu.«
Maj
Letošnji mesec maj je bil v znamenju molitve rožnega venca za mir, kakor je papež Frančišek povabil po opoldanski molitvi 1. maja, posebej z mislijo na Ukrajino. »Danes se začenja mesec, posvečen Božji Materi. Vse vernike in skupnosti bi rad povabil, naj v maju vsak dan molijo rožni venec za mir. Misel gre takoj k ukrajinskemu mestu Mariupol, t.j. "Marijino mesto", ki je bilo barbarsko bombardirano in uničeno. Tudi sedaj ponovno od tukaj pozivam k vzpostavitvi varnih humanitarnih koridorjev.«
Sveti oče je 5. maja s kirografom ustanovil meddikasterno komisijo za pregled Splošnega pravilnika rimske kurije. Šest članska komisija ima nalogo, da Splošni pravilnik prilagodi novi apostolski konstituciji Praedicate evangelium ter pregleda pravilnike Ordines servandi in Statute posameznih ustanov kurije.
Ob koncu nedeljske opoldanske molitve 29. maja je papež imenoval 21 novih kardinalov. Hkrati je napovedal, da bo 27. avgusta potekal konzistorij za njihovo umestitev, 29. in 30. avgusta pa srečanje vseh kardinalov, na katerem bodo razmišljali o novi apostolski konstituciji Praedicate evangelium.
Sveti oče je želel ob koncu majnika svetu, ki trpi zaradi vojne v Ukrajini in je globoko ranjen zaradi nasilja na številnih vojnih žariščih, podariti znamenje upanja. Zato se je 31. maja zvečer pred kipom Marije, Kraljice miru, v baziliki Svete Marije Velike udeležil molitve rožnega venca za mir, ki je potekala na njegovo pobudo. Sveti oče je ob Marijin kip položil cvetje, nato pa je zmolil posebno uvodno molitev. Posamezne desetke so vodili ukrajinska družina, osebe, povezane z žrtvami vojne in skupina vojaških kaplanov s svojimi enotami.
Junij
Na slovesni praznik binkošti, 5. junija, je v vatikanski baziliki potekala sveta maša, ki jo je daroval kardinal Re, dekan kardinalskega zbora. Med homilijo je zbrane nagovoril papež Frančišek, ki je dejal, da nam Sveti Duh pove, kje začeti, po kateri poti hoditi in kako hoditi. »Bratje in sestre, stopimo v šolo Svetega Duha, da nas bo naučil vsega. Kličimo ga vsak dan, da nas bo spomnil, naj vedno izhajamo iz Božjega pogleda na nas, naj se odločamo ob poslušanju njegovega glasu, naj hodimo skupaj kot Cerkev, poslušni Njemu in odprti svetu.«
22. junija zvečer se je v vatikanski dvorani Pavla VI. s festivalom začelo X. svetovno srečanje družin, ki je potekalo do 26. junija pod geslom »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. Sklepno sveto mašo na Trgu sv. Petra je v prisotnosti papeža Frančiška daroval kardinal Kevin Farrell, prefekt Dikasterija za laike, družino in življenje. Sveti oče je med homilijo zakonce spomnil, da so pri oblikovanju svoje družine s Kristusovo milostjo sprejeli pogumno odločitev, da svoje svobode ne bodo uporabljali zase, ampak da bodo ljubili ljudi, ki jih je Bog postavil poleg njih. »Naj vam Gospod vsak dan pomaga, da boste ostali v edinosti, miru in veselju, tudi v vztrajanju v težkih trenutkih, v tistem zvestem vztrajanju, zaradi katerega se lepše živi, ter vsem kazali, da je Bog ljubezen in občestvo življenja.«
Na praznik sv. Petra in Pavla je v vatikanski baziliki potekala slovesna sveta maša. Papež Frančišek je blagoslovil palije za štiriinštirideset nadškofov metropolitov, ki so bili imenovani v zadnjem letu. Kot je v navadi, se je slovesnosti udeležila tudi delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata. V središču papeževe homilije sta bila apostola Peter in Pavel, na katera je papež navezal dva vidika, temeljna za krščansko skupnost v današnjem času: hitro vstati in bojevati dober boj. »Skupaj lahko in moramo skrbeti za človeško življenje, zaščito stvarstva, dostojanstvo dela, probleme družin, položaj ostarelih ter tistih, ki so zapuščeni, zavrnjeni in zaničevani. V Cerkvi je prostor za vse.«
Julij
Od 2. do 7. julija bi moralo potekati apostolsko potovanje v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan, vendar pa ga je bil sveti oče zaradi zdravstvenih težav s kolenom primoran prestaviti. Namesto njega je državi, ki sta ga pričakovali, od 1. do 8. julija obiskal vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, papež Frančišek pa je tamkajšnjim prebivalcem namenil tudi posebno video sporočilo. V nedeljo, 3. julija je v baziliki svetega Petra obhajal evharistično bogoslužje s kongovsko skupnostjo v Rimu. Med homilijo je govoril o miru in povabil k pričevanju Božje bližine: »Naj nam Gospod pomaga, da bomo danes misijonarji, da bomo hodili v družbi bratov in sester, da bomo imeli na ustnicah mir in bližino Boga, da bomo v srcu nosili krotkost in dobroto Jezusa, Jagnjeta, ki odjemlje grehe sveta.«
Sveti oče je 13. julija imenoval člane Dikasterija za škofe, med katerimi so prvič tudi tri ženske: redovnici Raffaella Petrini FSE, generalna tajnica governatorata Države mesta Vatikan, in Yvonne Reungoat FMA, nekdanja vrhovna predstojnica Hčera Marije pomočnice, ter laikinja Maria Lia Zervino, predsednica Svetovne zveze ženskih katoliških organizacij.
Od 24. do 30. julija je potekalo 37. apostolsko potovanje papeža Frančiška v Kanado, ki je bilo v znamenju sprave z domorodnimi ljudstvi. Kot je dejal sveti oče med avdienco po povratku v Rim, je bilo to potovanje drugačno od ostalih. Tja se je namreč odpravil zato, da bi se srečal z avtohtonimi prebivalci ter jim izrazil »bližino in bolečino zaradi zla, ki so jim ga povzročili kristjani, med njimi mnogi katoličani, ki so v preteklosti sodelovali v politiki prisilne asimilacije vlad tistega časa«. »Spokorno romanje« je bilo po njegovih besedah posvečeno »spominu, spravi in ozdravljenju, od koder izvira upanje za vso Cerkev«. Spodbudil je k vzpostavitvi zdravega ravnovesja med sodobnostjo in kulturami prednikov, med sekularizacijo in duhovnimi vrednotami. Ob koncu homilije pri jezeru Lac Ste. Anne, kjer je potekalo molitveno srečanje, je svoj pogled in prošnjo usmeril v prihodnost: »Dragi bratje in sestre staroselci, prišel sem kot romar tudi zato, da vam povem, kako dragoceni ste zame in za Cerkev. Želim si, da bi bila Cerkev prepletena z nami, tako kot so tesno stkane in združene niti pisanih trakov, ki jih nosite mnogi med vami. Naj nam Gospod pomaga, da bomo v procesu zdravljenja napredovali v vedno bolj ozdravljeno in prenovljeno prihodnost.«
Avgust
Avgusta je papež Frančišek po julijskem premoru nadaljeval s sredinimi splošnimi avdiencami.
27. avgusta je v baziliki svetega Petra vodil redni javni konzistorij za umestitev 20 novih kardinalov in za kanonizacijo dveh blaženih: Janeza Krstnika Scalabrinija, ustanovitelja Kongregacije misijonarjev sv. Karla in Kongregacije sester misijonark sv. Karla Boromejskega, ter Artemija Zattija, salezijanskega redovnega brata. V svojem nagovoru je spregovoril o skrivnosti Božjega ognja, ki ga Jezus želi vreči na zemljo tudi danes. »Želi ga ponovno prižgati na obalah naših vsakdanjih zgodb. Vsakega izmed nas kliče po imenu, saj nismo številke; gleda nas v oči, vsakega izmed nas. Pustimo, da nas pogleda v oči in nas vpraša: ali lahko računam nate?«
V nedeljo, 28. avgusta, pa je papež Frančišek obiskal italijansko mesto L'Aquila, ki ga je leta 2009 močno prizadejal potres. Med homilijo pri sveti maši pred stolnico Collemaggio je poudaril, da ne moremo razumeti usmiljenja, če ne razumemo lastne bede. »Kristjan ve, da njegovo življenje ni kariera na način tega sveta, ampak kariera na Božji način, ki je o sebi rekel, da je prišel, da bi stregel in ne da bi mu stregli (prim. Mr 10,45). Dokler ne bomo razumeli, da je vsa revolucija evangelija v tej vrsti svobode, bomo še naprej priče vojnam, nasilju in krivicam, ki niso nič drugega kot zunanji simptom pomanjkanja notranje svobode. Kjer ni notranje svobode, si utirajo pot sebičnost, individualizem, korist in nadvlada in vsa druga beda.« Po končani evharistiji je sveti oče kot prvi papež vodil obred odpiranja svetih vrat bazilike ob jubilejnem letu Celestinovega odpustka.
29. in 30. avgusta je v Vatikanu potekalo srečanje svetega očeta in kardinalov, na katerem so poglabljali vidike apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji. Prvi dan so govorili o občestvu, izzivih oznanjevanja, misijonski razsežnosti ter o potrebi, da v središče oznanila postavimo največjo zapoved, zapoved ljubezni. Pozornost so posvetili tudi pripravi na jubilejno leto 2025, ki bo potekalo pod geslom Romarji upanja.
Med zadnjo splošno avdienco v mesecu avgustu pa je sveti oče začel z novim nizom katehez o razločevanju. Le-to je po njegovih besedah naporno, vendar nujno potrebno za življenje. »Zahteva, da poznam samega sebe, da vem, kaj je dobro zame tukaj in zdaj. … Da bi se naučili živeti, se moramo naučiti ljubiti, in zato je potrebno razločevati: kaj lahko storim zdaj, pred to izbiro? Da bi bila znamenje večje zrelosti v ljubezni. Prosimo Svetega Duha, naj nas vodi! Kličimo ga vsak dan, posebej kadar moramo izbirati.«
September
V nedeljo, 4. septembra, je na Trgu sv. Petra potekala slovesna maša z beatifikacijo papeža Janeza Pavla I. Med homilijo je sveti oče spregovoril o tem, kaj pomeni biti Jezusovi učenci: slediti mu po poti križa in iz življenja narediti dar, ki pričuje o velikodušni in usmiljeni ljubezni, ki jo ima On do nas. Zgled na tej poti nam je tudi novi blaženi: »Prosimo tega našega očeta in brata, naj nam izprosi "nasmeh duše", pristen nasmeh duše, ki nikoli ne vara. Prosimo z njegovimi besedami to, kar je on sam navadno prosil: "Gospod, vzemi me takšnega, kakršen sem, z mojimi napakami, pomanjkljivostmi, vendar stori, da bi postal takšen, kakršen ti želiš, da bi bil."«
Od 13. do 15. septembra je pod geslom »Glasniki miru in edinosti« potekalo 38. apostolsko potovanje v Kazahstan. Papež se je v prestolnici Nursultan udeležil 7. kongresa voditeljev svetovnih in tradicionalnih verstev, ki ga država organizira na tri leta. Ob koncu srečanja so sprejeli sklepno izjavo, ki se navezuje na izjavo o človeškem bratstvu, podpisano februarja 2019 v Dubaju. Sveti oče je poudaril, da je Kazahstan poklican biti »dežela srečanja«: v njem namreč sobiva približno sto petdeset etničnih skupin, ki govorijo več kot osemdeset jezikov. Povabil je, da bi hodili skupaj ter bi bili glasniki miru in edinosti. Med srečanjem s škofi, duhovniki, diakoni, redovniki in redovnicami, bogoslovci ter pastoralnimi delavci je papež spregovoril o Cerkvi, ki potuje v zgodovini med spominom in prihodnostjo. Kot je dejal, je katoliška skupnost v Kazahstanu sicer zelo majhna, vendar odprta in radostna. Z njo je na praznik povišanja svetega Križa obhajal sveto mašo. Homilijo ob tej priložnosti je sklenil z naslednjimi besedami: »Bratje in sestre, prerodili smo se iz Jezusove odprte strani na križu: naj v nas ne bo strupa smrti (prim. Mdr 1,14). Molimo, da bi po Božji milosti mogli postajati vedno bolj kristjani: veseli pričevalci novega življenja, ljubezni in miru.«
25. septembra se je sveti oče odpravil v Matero, kjer je vodil somaševanje ob sklepu 27. narodnega evharističnega kongresa, ki je potekal pod geslom »Vrnimo se k okusu kruha. Za evharistično in sinodalno Cerkev«. Med homilijo je povabil, naj v središče življenja postavimo Evharistijo in postanemo kruh nežnosti in usmiljenja za vse: »Vrnimo se k okusu Evharistije, k okusu kruha. Vrnimo se k Jezusu, častimo Jezusa, sprejmimo Jezusa. On je namreč edini, ki premaga smrt in vedno prenavlja naše življenje.«
Oktober
9. oktobra je na Trgu svetega Petra papež vodil evharistično bogoslužje z obredom kanonizacije Janeza Krstnika Scalabrinija, škofa in redovnega ustanovitelja, ter salezijanskega redovnega brata Artemija Zattija. Med homilijo se je zaustavil ob evangeljskem odlomku o desetih ozdravljenih gobavcih ter razmišljal o tem, da je pomembno hoditi skupaj ter se znati zahvaljevati.
11. oktobra je minilo 60 let od začetka II. vatikanskega koncila. Ob tej priložnosti je v baziliki sv. Petra potekalo slovesno somaševanje, ki ga je vodil papež Frančišek. Med homilijo je povabil, naj se vrnemo k izvirom koncila, da bi izstopili iz sebe in premagali skušnjavo avtoreferenčnosti ter hodili združeni kot ena čreda. »Zahvaljujemo se ti, Gospod, za dar koncila. Ti, ki nas ljubiš, osvobodi nas domišljavosti samozadostnosti in duha posvetne kritičnosti. Ti, ki nas paseš z nežnostjo, popelji nas izven ograd avtoreferenčnosti. Reši nas samoizključevanja iz enosti. Ti, ki želiš združeno čredo, osvobodi nas diabolične zvijače polarizacij, reši nas -izmov. In mi, tvoja Cerkev, ti s Petrom in kakor Peter pravimo: "Gospod, ti vse veš; ti veš, da te ljubimo." (prim. Jn 21,17)«.
Tudi letos je Skupnost sv. Egidija organizirala mednarodno srečanje za mir, ki je prvič potekalo na željo sv. Janeza Pavla II. v Assisiju pred šestintridesetimi leti. Sklepnega dejanja se je udeležil tudi sveti oče, ki je z voditelji drugih verstev podpisal apel k miru ter spomnil, da je mir Božji dar, ki ga moramo sprejeti in gojiti: »Ne sprijaznimo se z vojno, temveč gojimo semena sprave; in danes povzdignimo v nebo krik za mir, ponovno z besedami svetega Janeza XXIII.: "Naj se vsa ljudstva na zemlji pobratijo in naj v njih zacveti in vedno kraljuje tako zelo želeni mir". (Okrožnica Pacem in Terris, 91). Tako bodi, z Božjo milostjo in dobro voljo moških in žensk, ki jih On ljubi.«
November
Papež je 2. novembra, na dan spomina vseh vernih rajnih v baziliki svetega Petra daroval sveto mašo za kardinale in škofe, ki so umrli v preteklem letu. Zatem se je zaustavil še v molitvi na vatikanskem pokopališču Tevtonik.
Od 3. do 6. novembra je potekalo apostolsko potovanje v Bahrajn. Papež Frančišek je prvi papež, ki je obiskal to zalivsko državo. Tudi tokrat je večer pred odhodom odšel v baziliko Svete Marije Velike, da bi Božji Materi izročil svoje potovanje. To je bil že stoti obisk svetega očeta v tej baziliki, odkar je bil izvoljen za papeža. Med srečanjem z oblastmi, civilno družbo in diplomatskim zborom je spomnil, da je prišel »kot sejalec in romar miru«. Naslednji dan se je udeležil tudi sklepnega dela srečanja »Bahrajnski forum za dialog: Vzhod in Zahod za človeško sožitje«. Pozval je k skupni hoji po poti bratstva, dialoga in miru: »Če mi, ki verjamemo v Boga usmiljenja, ne bomo prisluhnili revnim in dali glasu tistim, ki nimajo glasu, kdo bo to storil? ... On naj razsvetli naše korake in združi naša srca, naše misli in naše moči (prim. Mr 12,30), da bo čaščenje Boga usklajeno s konkretno in bratsko ljubeznijo do bližnjega: da bomo skupaj preroki sobivanja, oblikovalci edinosti in graditelji miru.« Papež se je nato v mošeji Kraljeve palače Sakhir srečal s člani Muslimanskega sveta starešin, katerim se je pridružil tudi veliki imam Al-Azharja, Ahmad Al Tayeb. Sledilo je ekumensko srečanje in molitev za mir v katedrali Naše Gospe Arabije. Tretji dan obiska v Bahrajnu se je začel s sveto mašo za mir in pravičnost, ki jo je papež daroval na nacionalnem stadionu v Awaliju. Med homilijo je spodbudil, naj »ljubimo vedno« in »ljubimo vse«. Mladim pa je na srce položil tri povabila: naj za svojo sprejmejo kulturo skrbi, naj postanejo prvaki bratstva, pri soočanju z življenjskimi izzivi pa naj dopustijo, da jih usmerja zvesta ustvarjalnost Boga. Škofom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem ter pastoralnim delavcem pa je med molitvenim srečanjem naročil, naj ne pozabijo na veselje, edinost in prerokbo.
Na 33. nedeljo med letom, ko smo obhajali 6. svetovni dan revnih, je papež Frančišek v vatikanski baziliki daroval sveto mašo, nato pa v dvorani Pavla VI. z revnimi tudi kosil. Med homilijo je spomnil na dve spodbudi iz prebranega evangelija: da se ne bi pustili zavesti ter da bi pričevali.
19. novembra je sveti oče odšel v kraj Asti na severozahodu Italije, kjer se je zasebno srečal s svojimi sorodniki ob 90. rojstnem dnevu sestrične Carle. Obiskal je tudi dom ostarelih, naslednji dan, na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, pa je v tamkajšnji katedrali vodil evharistično bogoslužje in se srečal s škofijsko skupnostjo, iz katere so njegovi starši migrirali v Argentino.
24. novembra, devet mesecev po začetku vojne v Ukrajini, je sveti oče svojo bližino ukrajinskemu ljudstvu izkazal s posebnim pismom. V njem je med drugim zapisal, naj Bog »izpolni upravičena pričakovanja« njihovih src, ozdravi njihove rane in jim podari svojo tolažbo.
December
Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, je papež Frančišek poromal v baziliko Svete Marije Velike v Rimu, kjer se je pred Marijino ikono Rešiteljice rimskega ljudstva zadržal v molitvi. Zatem je na Španskem trgu počastil Brezmadežno tako, da ji je izročil šopek cvetja in zmolil posebno molitev.
12. decembra je sveti oče državnim voditeljem poslal pismo, v katerem jih je povabil, naj pomilostijo zapornike, »ki so po njihovem mnenju upravičeni do takšnega ukrepa«. Po njegovih besedah bi se tako lahko »ta čas, zaznamovan s krivicami in konflikti, odprl za milost, ki prihaja od Gospoda«. To simbolično dejanje je papež Janez Pavel II. storil že leta 2000 in nato leta 2002, papež Frančišek pa ob jubileju zapornikov leta 2016.
V tokratnih božičnih voščilih rimski kuriji je sveti oče med drugim poudaril, da se kultura miru ne gradi samo med ljudstvi in narodi, ampak se začenja v srcu vsakega izmed nas: »Medtem ko trpimo zaradi divjanja vojn in nasilja, moremo in moramo dati svoj prispevek k miru s tem, da skušamo iz svojega srca iztrebiti vsako korenino sovraštva in zamere do bratov in sester, ki živijo poleg nas.«
Med blagoslovom Mestu in svetu na božič pa je poudaril, da nam Betlehem kaže Božjo preprostost, ki se ne razodeva modrim in učenim, ampak malim, tistim, ki imajo čisto in odprto srce: »Kakor pastirji pojdimo tudi mi brez odlašanja in se pustimo presenetiti nezaslišanim dogodkom, ko Bog postane človek za naše zveličanje. On, ki je vir vsega dobrega, postane ubog in prosi za miloščino našo ubogo človeškost. Pustimo, da nas gane Božja ljubezen, in hodimo za Jezusom, ki je odložil svojo slavo, da bi nas naredil deležne njegove polnosti.«
Ob koncu zadnje letošnje splošne avdience, 28. decembra, je papež Frančišek vernike prosil, naj molijo za zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je »zelo bolan« in »v tišini podpira Cerkev«. Vse je povabil, naj »prosimo Gospoda, da ga tolaži in podpira v tem pričevanju ljubezni do Cerkve, vse do konca«. Zaslužni papež Benedikt XVI. je tri dni zatem odšel k nebeškemu Očetu. Poslovil se je v soboto, 31. decembra 2022, ob 9.34.