Papež voditeljem za mir: Pogajanje, nadaljevanje mediacije in začetek sprave zahteva pogum
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Gospe in gospodje!
Vesel sem, da se lahko srečam z vami, člani Leaders pour la Paix, in se vam zahvaljujem za prisotnost ter dejavnost vaše Potujoče šole miru, ki te dni poteka na Papeški lateranski univerzi.
Biti Leader pour la Paix v tem trenutku, skozi katerega gremo, je velika odgovornost in ne le obveza. Spoznali smo, da je človeška družina, ogrožena zaradi vojne, v resnejši nevarnosti: pomanjkanje volje za gradnjo miru. Vaše izkušnje vas učijo, da je glede vojne prvi korak utišanje orožja, potem pa bo treba rekonstruirati sedanjost in prihodnost sobivanja, institucij, struktur in storitev. Mir zahteva oblike sprave, skupne vrednote in nepogrešljive poti vzgoje ter formacije.
Gradnja miru zahteva od nas, da smo ustvarjalni, da presežemo, če je treba, običajne sheme mednarodnih odnosov in se hkrati zoperstavimo tistim, ki vojni zaupajo reševanje sporov med državami in znotraj držav ali celo mislijo uresničiti s silo pogoje pravičnosti, potrebne za sožitje med narodi. Ne smemo pozabiti, da žrtvovanje človeških življenj, trpljenje prebivalstva, vsesplošno uničevanje civilnih objektov, kršitev načela humanosti niso »stranski učinki« vojne, ne, so mednarodni zločini. To moramo reči in ponavljati.
Uporaba orožja za reševanje konfliktov je znak šibkosti in krhkosti. Pogajanje, nadaljevanje mediacije in začetek sprave zahteva pogum. Pogum, da se ne počutimo večvredne od drugih; pogum za soočenje z vzroki konflikta, opuščanje interesov in načrtov za hegemonijo; pogum, da presežemo kategorijo sovražnika, da postanemo graditelji univerzalnega bratstva, ki najde moč v različnosti in edinosti v stremljenjih, ki so skupna vsakemu človeku.
Še bolj pa je potreben pogum za sodelovanje pred izzivom najmanjših, ki ne prosijo za teoretični mir, temveč za življenjsko upanje. Graditi mir torej pomeni sprožanje in podpiranje razvojnih procesov za odpravo revščine, premagovanje lakote, zagotavljanje zdravja in oskrbe, varovanje skupnega doma, spodbujanje temeljnih pravic in preraščanje diskriminacije, ki jo povzroča mobilnost ljudi. Šele takrat bo mir postal sinonim za dostojanstvo vsakega od naših bratov in sester.
Na vse vas in na vaše delo kličem vso Božjo milost in vas prosim, da ne pozabite moliti zame. In če kdo ne moli, ker ne zna ali ne zmore, naj mi vsaj pošlje »dobre valove«. Za to službo jih potrebujem! Hvala.
