Papež novim veleposlanikom: Ljudi z družbenega obrobja pripeljati v središče

Andreja Červek – Vatikan

V središču papeževega govora novim veleposlanikom je bila spodbuda k reševanju težav človeštva na »vse bolj celovit in solidaren način«. Kot diplomati lahko osvetlijo najtemnejše kotičke sveta in v središče pripeljejo ljudi, ki se nahajajo na družbenih obrobjih. Sveti oče je izpostavil prispevek držav k skupnemu dobremu ter poudaril, da je konkretno delovanje celotne družine narodov in delo diplomacije za zaščito in napredek blaginje ljudi po vsem svetu nujno. Brez tega je namreč nemogoče »zaščititi dostojanstvo in človekove pravice, vlagati v pravičnost, spravo in dialog v korist trajnega miru« ter »skrbeti za naš skupni dom kot dragoceni dar za nas in prihodnje generacije«.

Biti oblikovalci miru

Novi veleposlaniki začenjajo svoje diplomatsko delo v »politično bolj občutljivem trenutku«, ko se »povečuje kršenje mednarodnega prava« in se nahajamo v »tretji svetovni vojni po koščkih«. »Če želimo, da bo mir možen in bodo revni imeli boljšo prihodnost, zlasti v tistih delih sveta, kjer dolgotrajni konflikti lahko povzročijo navajenost v javni zavesti, smo vsi poklicani, da pokažemo večjo budnost in se odzovemo klicu, naj bomo oblikovalci miru v našem času,« je dejal sveti oče.

Izboljšati položaj človeka

Pri spoprijemanju s temi izzivi vsaka od držav, ki so jo na avdienci zastopali zbrani veleposlaniki, lahko črpa iz svoje dediščine, ki jo predstavljajo zgodovinski, intelektualni, tehnološki, umetnostni in kulturni zakladi, značilni za posamezen narod. Njihova iznajdljivost in sposobnosti so prav tako darovi, ki služijo vsemu svetu za izboljšanje položaja človeštva.

»Države se z velikodušno ponudbo svojih materialnih, človeških, moralnih in duhovnih virov odzivajo na plemenito in bistveno poklicanost,« je nadaljeval papež. »Rešitve je namreč mogoče najti le, če si prizadevamo reševati težave človeštva na vse bolj celovit in solidaren način.« Kot je dodal, je treba pozornost nameniti tudi situacijam, ki se nanašajo na temeljne človekove pravice, kot so pomanjkanje splošnega dostopa do pitne vode, hrane ali osnovne zdravstvene oskrbe, potreba po zagotovljenem izobraževanju osebe, ki so pogosto iz njega izključene, ter priložnost za dostojno delo vsem. Spomnil je na bolne, invalide in mlade, zlasti dekleta, ki nimajo zadostnih priložnosti, da bi uresničili svoje sposobnosti. Opozoril pa je tudi na ljudi, ki prihajajo iz revnih družbenih kontekstov in so v nevarnosti, da bodo ostali zadaj, pozabljeni ali celo namenoma izključeni iz popolne soudeležbe v njihovi skupnosti.

Osvetliti najtemnejše kotičke našega sveta

»Z nenehnim ozaveščanjem o položaju ljudi, ki se nahajajo na družbenem obrobju, lahko kot diplomati pomagate osvetliti najtemnejše kotičke našega sveta, v središče pripeljete ljudi, ki se nahajajo na periferijah in daste glas tistim, ki nimajo glasu ali so bili utišani,« je zatrdil sveti oče in izrazil upanje, da bodo pri opravljanju svoje službe znali najti »nove in ustvarjalne načine za pospeševanje solidarnosti in družbenega prijateljstva, zlasti z najranljivejšimi brati in sestrami«.

Pri tem je zagotovil sodelovanje in podporo državnega tajništva Svetega sedeže ter dikasterijev in uradov rimske kurije. »Na podlagi številnih obstoječih pobud in področij skupnega interesa sem prepričan, da se bodo pozitivni in prisrčni odnosi med vašimi državami in Svetim sedežem še naprej razvijali in dajali sadove,« je še povedal papež Frančišek.