Išči

Papež med srečanjem z vrhovnimi redovnimi predstojniki Papež med srečanjem z vrhovnimi redovnimi predstojniki 

Sveti oče vrhovnim redovnim predstojnikom o miru in sinodalnosti

Papež Frančišek je v soboto, 26. novembra 2022, v avdienco sprejel vrhovne redovne predstojnike, ki so bili od 23. do 25. novembra zbrani v Sacrofanu blizu Rima na svojem 98. zasedanju. Pripravljeni govor je zbranim izročil v branje, nato pa jih je spontano nagovoril. V prvem delu govora je v ospredju postavil razmišljanje o miru, v drugem pa o sinodalnosti.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sveti oče najprej spomni na temo zasedanja vrhovnih redovnih predstojnikov, ki je bila povezana z okrožnico Fratelli tutti: Poklicani biti obrtniki miru. Papež poudari, da gre za »nujen poziv, ki zadeva nas vse, na poseben način posvečene osebe: biti obrtniki miru, tistega miru, ki nam ga je dal Gospod in zaradi katerega se čutimo vsi bratje: "Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet."« (Jn 14,27)

Sveti oče se nadalje vpraša, kakšen je mir, ki nam ga daje Jezus, in kako se razlikuje od miru, ki ga daje svet. Poudari, da »ko v teh časih slišimo besedo "mir", pomislimo predvsem na stanje brez vojne ali na konec vojne, na stanje miru in blagostanja. Vemo, da to ne ustreza povsem pomenu hebrejske besede shalom, ki ima v svetopisemskem kontekstu bogatejši pomen,« spomni sveti oče in doda, da je Jezusov mir predvsem »njegov dar, sad ljubezni, nikoli ni človeški dosežek; in izhajajoč iz tega daru je mir harmonična celota odnosov z Bogom, s samim seboj, z drugimi ter s stvarstvom.«

Srečanje z vrhovnimi redovnimi predstojniki
Srečanje z vrhovnimi redovnimi predstojniki

»Mir je tudi izkušnja Božjega usmiljenja, odpuščanja in naklonjenosti, ki nas usposablja, da tudi mi udejanjamo usmiljenje, odpuščanje, zavračamo vse oblike nasilja in zatiranja. Zato je Božji mir kot dar neločljivo povezan s tem, da smo graditelji in pričevalci miru; kot pravi okrožnica Fratelli tutti, obrtniki »miru, ki so pripravljeni začeti procese zdravljenja in obnovljenega srečanja z domiselnostjo in drznostjo« (št. 225).

Papež Frančišek v nadaljevanju govora spomni na besede svetega Pavla, da je Jezus »podrl steno sovraštva med ljudmi in jih spravil z Bogom (prim. Ef 2,14-16). Ta sprava opredeljuje načine, kako biti "tisti, ki delajo za mir", (Mt 5,9) saj mir ni le odsotnost vojne ali ravnovesje med nasprotujočimi si silami (prim. Gaudium et spes, 78). Temelji na priznanju dostojanstva človeške osebe in zahteva red, h kateremu neločljivo prispevajo pravičnost, usmiljenje in resnica (prim. Fratelli tutti, 227).«

»Vzpostavljanje miru« je po papeževih besedah torej »obrtniško delo, ki ga je treba opravljati z gorečnostjo, potrpežljivostjo, izkušnjami in vztrajnostjo, saj gre za proces, ki zahteva čas (prim. ibid., 226). Mir ni industrijski izdelek, temveč je obrtniško delo. Ni ga mogoče doseči mehanično, temveč je potrebno spretno posredovanje človeka. Ne gradi se ga serijsko, zgolj s tehnološkim razvojem, ampak je potreben človeški razvoj. Zato za mirovne procese ni mogoče delegirati diplomatov ali vojakov: za mir smo odgovorni vsi in vsakdo izmed nas.«

Sveti oče je nato Jezusove besede »Blagor tistim, ki delajo za mir« (Mt 5,9), povezal z redovniki: »Blagor nam, posvečenim osebam, če se zavežemo, da bomo sejali mir s svojimi vsakodnevnimi dejanji, z držami in gestami služenja, bratstva, dialoga, usmiljenja; in če v molitvi Jezusa Kristusa, ki je "naš mir" (Ef 2,14), nenehno prosimo za dar miru. Tako lahko posvečeno življenje postane preroštvo tega daru, če se posvečene osebe naučijo biti njegovi obrtniki, začenši v svojih skupnostih, ter gradijo mostove in ne zidov v skupnosti in zunaj nje. Ko vsakdo prispeva s tem, da z ljubeznijo izpolnjuje svoje dolžnosti, je v skupnosti mir. Svet potrebuje nas, posvečene osebe, tudi kot obrtnike miru!«

Srečanje z vrhovnimi redovnimi predstojniki
Srečanje z vrhovnimi redovnimi predstojniki

V drugem delu govora pa papež spregovori o sinodalnosti. Spomni, da je posvečeno življenje po svoji naravi sinodalno in ima tudi številne strukture, ki lahko spodbujajo sinodalnost: to so kapitlji – generalni, provincialni ali regionalni in lokalni –, bratske in kanonične vizitacije, skupščine, komisije in druge strukture, ki so lastne posameznim ustanovam.

Sveti oče se je nato zahvalil vsem, »ki so na različnih ravneh in na različnih področjih prispevali in še prispevajo k tej poti«. Ob tem pa je spomnil, da ni dovolj, da imamo sinodalne strukture: »treba jih je "pregledati" in se najprej vprašati: kako se te strukture pripravlja in uporablja?«

»V tem kontekstu je treba videti in morda pregledati tudi način izvajanja opravljanja službe oblasti,« povabi papež Frančišek in nadaljuje: »Potrebno je biti pozorni na nevarnost, da se lahko izrodi v avtoritarne, včasih despotske oblike z zlorabami vesti ali duhovnimi zlorabami, ki so prav tako plodna tla za spolne zlorabe, saj se ne spoštuje več osebe in njenih pravic. Poleg tega obstaja nevarnost, da se oblast izvaja kot privilegij za tiste, ki jo imajo, ali za tiste, ki jo podpirajo, tako da vsak dela, kar hoče, kar paradoksalno spodbuja neke vrste anarhijo, ki skupnosti zelo škoduje.«

Sveti oče zaželi, da bi se »služba oblasti vedno izvajala v sinodalnem slogu, ob spoštovanju lastnega prava in mediacij, ki jih le-to predvideva, da bi se izognili avtoritarnosti in privilegijem« ter »spodbujali vzdušje poslušanja, spoštovanja drugega, dialoga, sodelovanja in podelitve«. Posvečene osebe lahko po papeževih besedah »s svojim pričevanjem veliko prinesejo Cerkvi v procesu sinodalnosti, ki ga živimo. Če ste vi prvi, ki jo živite,« je dodal sveti oče in redovnike spodbudil, naj hodijo skupaj, poslušajo drug drugega, cenijo raznolikost darov ter bodo skupnosti, ki sprejemajo.

Ob koncu govora papež spomni še na »poti ocenjevanja primernosti in sposobnosti, da bi lahko generacijska prenova v vodstvu redovnih ustanov potekala na najboljši možni način. Brez improvizacije. Za razumevanje trenutnih težav, ki so pogosto brez primere in zapletene, je namreč potrebno ustrezno usposabljanje, saj drugače ne vemo, kam naj gremo, in se gibljemo "na približno". Poleg tega je treba reorganizacijo ali preoblikovanje redovne ustanove vedno izvesti z namenom ohranjanja občestva, da ne bi vsega zreducirali na združevanje okrožij, ki jih je potem težko upravljati ali povzročajo nastanek sporov. V zvezi s tem je pomembno, da predstojniki poskrbijo, da nobena oseba ne bi bila primerno zaposlena, saj to, poleg tega, da škoduje posameznikom, ustvarja tudi napetosti v skupnosti.

Redovnim predstojnikom sveti oče zaželi, da bi svoje služenje opravljali vedro in plodovito ter da bi bili obrtniki miru.

Sobota, 26. november 2022, 14:00