Papež skupnosti kolegija sv. Janeza Nepomuka: Bodite mostovi in služabniki kulture srečanja
Andreja Červek – Vatikan
Papež je izhajal iz pričevanja sv. Janeza Nepomuka, zavetnika češkega kolegija, ki so ga ubili, ker je hotel ostati zvest spovedni molčečnosti. »Kralju je rekel "ne", da bi potrdil svoj "da" Kristusu in Cerkvi,« je dejal papež in spomnil na vse, kar so »morali skozi zgodovino prestajati številni duhovniki in škofje, v različnih avtoritarnih ali totalitarnih režimih«, mnogi redovniki in redovnice ter tudi laiki, ki so imeli pogum reči »ne« režimu, da bi tako ostali zvesti svojemu poklicu in poslanstvu.
Pazite se posvetne duhovnosti
Ta »korenina poguma in evangeljske neomajnosti« ne sme postati spominska plošča za na steno, nek muzejski predmet. Po papeževih besedah »mora ostati živa korenina, saj je njen sok potreben tudi danes«: »Tudi danes je v Evropi in po vsem svetu treba biti kristjan, še posebej pa služabnik Cerkve, in reči "ne" močem tega sveta, da bi potrdil "da" evangeliju. Včasih gre za politične sile, včasih za ideološke in kulturne, njihovo delovanje pa je bolj subtilno in poteka prek medijev, ki lahko izvajajo pritisk, diskreditacijo, izsiljevanje, izolacijo itd.« Posvaril je pred posvetnostjo: »Bodite pazljivi pred posvetno duhovnostjo, ki je najslabše, kar se lahko zgodi Cerkvi, najslabše, kar se se lahko zgodi posvečeni osebi. Pazite, da ne bi živeli posvetno in s posvetnimi merili.«
»Pričevanje sv. Janeza Nepomuka nas danes bolj kot kdaj koli prej spominja na primat vesti nad katero koli svetovno oblastjo; na prvenstvo človeške osebe, na njeno neodtujljivo dostojanstvo, ki ima svoje središče ravno v vesti, ki je ne razumemo zgolj v psihološkem smislu, ampak v njeni polnosti, kot odprtost za transcendenco.« Zato je papež zaželel, da bi kolegij bil vedno »dom in šola svobode, notranje svobode, ki temelji na odnosu s Kristusom in Svetim Duhom. Svobode, ki se kaže tudi v smislu za humor.«
Biti mostovi. Glavni most je Jezus
V nadaljevanju je spodbudil k vzpostavljanju mostov v konkretnem življenje, tam, kjer so spori, razdalje in nerazumevanja. »Da bi bili mi sami mostovi, ponižna in pogumna orodja srečanja, dialoga med različnimi in nasprotnimi si osebami in skupinami. To je lastnost, ki spada k identiteti Kristusovega služabnika, kot kažejo življenjepisi številnih svetih duhovnikov in škofov, ki so bili v konfliktnih razmerah delavci za mir in spravo.«
Pri tem pa je pomembna molitev. »Mostovi se gradijo od tu, iz posredovalne molitve: dan za dnem, z vztrajnim trkanjem na Kristusovo srce, se postavljajo temelji, da se dve oddaljeni in sovražni obali lahko ponovno povežeta.« Glavni most pa je Jezus Kristus. On je naš mir in On je ta, ki je porušil in ruši zidove sovraštva. K Njemu je treba usmerjati in voditi osebe, družine in skupnosti. »V središču ne moremo in ne smemo biti mi, ampak On! Bežimo pred skušnjavo posvetnega protagonizma. Prosim vas: Gospod za vse nas želi, da smo služabniki, bratje in sestre, ne primadone ali glavni igralci, ne glavni protagonisti, včasih protagonisti žalostnih in malovrednih zgodb. Gospod nas hoče kot bojevnike. Bežimo pred skušnjavo tega posvetnega protagonizma, ki nas pogosto zavaja, ko se preobleče v plemenite cilje,« je dodal papež.
Služabniki kulture srečanja
Ob koncu govora je sveti oče še dejal, da kolegij sv. Janeza Nepomuka danes poleg duhovnikov iz Češke gosti tudi duhovnike iz različnih držav, med drugim iz Afrike in Azije. »To je znamenje časov, vidno v različnih rimskih kolegijih, ki jih vse bolj sestavljajo mešane skupnosti, ne več narodne, temveč mednarodne. Ta realnost, ki je odvisna od vse manjše evropske prisotnosti, pa lahko ob dobrem upravljanju postane človeško in formativno bogastvo. V tej raznolikosti se lahko bolje urite kot "mostovi", služabniki kulture srečanja, ki so sposobni v drugem sprejeti posebno izvirnost in hkrati skupno človeškost.«