Papež o boju proti nasilju nad ženskami: Zaščita, varnost, preventiva, vzgoja
Andreja Červek – Vatikan
Svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami letos poteka v znamenju poziva k združenemu boju za osvoboditev žensk in deklet od različnih oblik nasilja, ki je trajno, razširjeno in navzoče v vseh družbenih plasteh. Papež se je zbranim zahvalil za njihovo poklicno in človeško predanost in da so tudi s srečanjem v Vatikanu želeli poudariti potrebo po združitvi moči za dosego tega cilja. Izpostavil je pomembno vlogo preventivnega delovanja, kar je povezano z vzgojo, ki v središče postavlja osebo z njenim dostojanstvom.
Ženske, ki pomagajo drugim ženskam
Novice nam nenehno poročajo o nasilju nad ženskami in dekleti. Pri zoperstavljanju tej boleči realnosti je Glavna uprava za boj proti kriminalu »institucionalna referenčna točka«. Na njej je zaposlenih tudi veliko žensk, kar je »pomemben vir«, kot je izpostavil papež. »Ženske, ki pomagajo drugim ženskam, ki jih lahko bolje razumejo, jim prisluhnejo in jih podprejo. Predstavljam si, kako zahtevno mora biti za vas kot ženske, da notranje nosite breme situacij, s katerimi se srečujete in ki se vas dotikajo na človeški ravni.« Dodal je, da je psihološka priprava za to delo dragocena, a prav tako duhovna, saj lahko »le na globoki ravni najdemo in negujemo mir in umirjenost, ki nam omogočata, da posredujemo zaupanje tistim, ki so žrtve brutalnega nasilja«.
Na žalost se ženske pogosto znajdejo same, ko se soočajo z določenimi nasilnimi situacijami. In ko nato primer prijavijo, ni zadoščeno pravici ali pa so sodni postopki predolgi in dolgotrajni. Po papeževih besedah sta tu potrebni večja pozornost in izboljšava. »Država mora zagotoviti, da se primer spremlja v vseh fazah in da lahko žrtev čim prej doseže pravično razsodbo. Ženskam pa je prav tako treba zagotoviti varnost, jih torej zavarovati pred grožnjami in tudi pred ponovnimi grožnjami, ki so žal pogoste tudi po morebitni obsodbi.«
Ključnega pomena je preventiva
Za zmago v boju proti nasilju nad ženskami se je treba »združiti, sodelovati, oblikovati mrežo, in to ne samo obrambno mrežo, ampak predvsem preventivno mrežo!« je poudaril sveti oče. »To je vedno odločilno, ko hočemo odpraviti neko družbeno nadlogo, ki je povezana tudi s kulturnimi držami, zakoreninjeno miselnostjo in predsodki.« Če pomislimo na družino, smo v času pandemije videli, da »je obvezna osamitev zaostrila določene dinamike znotraj domačih zidov«, pri čemer je papež poudaril, da »jih je zaostrila, ne ustvarila«. »Pogosto namreč gre za latentne napetosti, ki jih je mogoče preventivno razrešiti na vzgojni ravni,« in po papeževem prepričanju je ravno vzgoja ključna beseda. »Družina tu ne sme ostati sama. Če večina posledic gospodarske in socialne krize pade na družine, ki nimajo ustrezne podpore, se ne moremo čuditi, da v domačem, zaprtem okolju s toliko težavami izbruhnejo določene napetosti. Preprečevanje, preventiva gre ravno v tej smeri.«
Hedonistični in potrošniški kulturni modeli
Sveti oče je opozoril na še en pomemben vidik: »Če množični mediji nenehno ponujajo sporočila, ki spodbujajo hedonistično in potrošniško kulturo, v kateri so modeli, tako moški kot ženske, podvrženi merilom uspeha, samopotrjevanja, tekmovalnosti ter moči, da pritegnejo druge in jih obvladujejo, tudi tu ne moremo hinavsko strgati svojih oblačil spričo določenih novic črne kronike. Tovrstni kulturni pogojenosti se je treba zoperstaviti z vzgojnim delovanjem, ki v središče postavlja osebo z njenim dostojanstvom.«
Papež je spomnil na sveto Jožefino Bakhito, po kateri nosi ime tudi cerkvena ustanova, ki se posveča ravno ženskam, žrtvam trgovine z ljudmi. Sestra Jožefina Bakhita je v otroštvu in mladosti trpela težko nasilje. Popolnoma se je odkupila s sprejetjem evangelija Božje ljubezni in postala priča njegove osvobajajoče in zdravilne moči. »Vendar ni edina: veliko je žensk, nekatere so "svetnice izza sosednjih vrat", ki jih je ozdravilo Kristusovo usmiljenje, njegova nežnost, in ki s svojim življenjem pričujejo, da se ne smemo vdati, da nas ljubezen, bližina, solidarnost sester in bratov lahko rešijo iz suženjstva. Zato pravim: današnjim dekletom in fantom ponudimo ta pričevanja. V šolah, športnih skupinah, oratorijih, združenjih predstavimo resnične zgodbe o osvoboditvi in ozdravitvi, zgodbe žensk, ki so prišle iz predora nasilja in jim lahko pomagajo odpreti oči za grožnje, pasti in nevarnosti, ki se skrivajo za lažnimi modeli uspeha.«