Papež katoliškim učiteljem: Biti v celoti človeški in v celoti krščanski

Andreja Červek – Vatikan

Tako kot mnoga katoliška združenja se tudi Svetovna zveza katoliških učiteljev nahaja pred menjavo generacij. Papež Frančišek je povabil, naj na ta izziv gledajo s pozitivnim pogledom: »Realnost ni nikoli statična, ampak dinamična. To seveda velja tudi za cerkvena združenja: ta se razvijajo in napredujejo s spreminjajočimi se časi in vsaka sprememba dobe jih postavi pred novo poslanstvo.« Zato naj notranjo prenovo in prenovo odgovornih vlog razumejo kot »začetek novega poslanstva«, kot priložnost za »obnovitev svojih dejavnosti služenja in podpore novim generacijam katoliških učiteljev«.

V celoti človeški in istočasno v celoti krščanski

»Prisotnost krščanskih vzgojiteljev v šolskem svetu je bistvenega pomena,« je poudaril papež in izpostavil odločilno mesto vzgojiteljevega sloga. »Krščanski vzgojitelj je namreč poklican, da je v celoti človeški in istočasno v celoti krščanski. Ni humanizma brez krščanstva in ni krščanstva brez humanizma. Krščanski vzgojitelj ne sme biti spiritualist, nekje v orbiti in ”izven tega sveta”. Ukoreninjen mora biti v sedanjosti, v svojem času, v svoji kulturi. Pomembno je, da je njegova osebnost bogata, odprta, sposobna vzpostaviti iskren odnos z učenci, razumeti njihove najgloblje potrebe, vprašanja, strahove in sanje. In da je sposoben tudi pričevati – predvsem s svojim življenjem in tudi z besedami –, da krščanska vera zaobjema vse človeško, da prinaša svetlobo in resnico na vsa življenjska področja, ne da bi kar koli izključevala, ne da bi mladim pristrigla krila sanj in osiromašila njihovih želja. V izročilu Cerkve je bil namreč cilj vzgoje mladih vedno popolna formacija človeške osebe, ne le poučevanje pojmov, ampak formacija v vseh njenih človeških razsežnostih (prim. Gaudium et spes, 48).

Otroke in mlade uvesti na poti sveta

Svetovna zveza katoliških učiteljev je zatorej poklicana, da podpira učitelje vseh starosti in v vseh delovnih razmerah. Vsi učitelji so v položaju, da pustijo pečat, v dobrem ali slabem, v življenju otrok, najstnikov in mladih, ki so jim zaupani za dolgo časa. In to je po papeževih besedah velika odgovornost. A prav tako je velika priložnost, da se jih modro in spoštljivo uvede na poti sveta in življenja ter se jim pomaga, da odprejo svoj um za resnično, lepo in dobro.

Rigidnost uničuje izobraževanje

Papež je pritrdil, da je treba umetnost vzgoje »nenehno gojiti in povečevati«. »To ni nekaj, kar bi pridobili enkrat za vselej. In če to velja za različne poklice, za katere je potrebno posodabljanje, ima poklic učitelja edinstveno posebnost: kajti ne dela se s predmeti, ampak s subjekti! Izobraževanje je povezano s človeškimi bitji in to v razvojni dobi. To so osebe, ki se spreminjajo iz leta v leto, včasih celo iz meseca v mesec. Mladi ene generacije se razlikujejo od mladih naslednje generacije. Vzgojitelji se morajo zato nenehno obnavljati v svojih motivacijah in načinih dela. Ne morejo biti togi. Rigidnost uničuje izobraževanje. Pri svojem pristopu k različnim skupinam učencev in dijakov morajo vsako leto začeti znova, da bi ponovno odkrili sposobnost empatije in komunikacije. V tem smislu je vaša naloga, da jim pomagate ohranjati željo po rasti skupaj z učenci, da poiščete najučinkovitejše načine posredovanje veselja do znanja in želje po resnici ter pri tem uporabljate jezike in kulturne oblike, primerne za današnjo mladino.«

Pazite se ideoloških kolonizacij

Ob koncu je sveti oče še posvaril pred nevarnostjo »ideoloških kolonizacij«. Res je, da je jezik treba prilagoditi današnjim kulturnim oblikam. »A pazite na ideološke kolonizacije,« je dejal. »Eno je biti s kulturo trenutka, govoriti jezik trenutka, drugo pa je pustiti se ideološko kolonizirati. Prosim vas, pazite, da boste učitelje naučili razločevati, kaj je novost, ki omogoča rast, in kaj je ideologizacija, ideološka kolonizacija. Danes ideološke kolonizacije uničujejo človekovo osebnost in z vstopom v izobraževanje povzročajo opustošenje.«