Novi primeri zlorab v Franciji. Papež: biti blizu žrtvam
Andreja Červek – Vatikan
Sveti oče zagotavlja svojo »bratsko in duhovno podporo« francoskim škofom, ki so zbrani v Lurdu na jesenskem plenarnem zasedanju. Papeževo sporočilo, ki ga je podpisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin, prihaja »v trenutku, v katerem Cerkev v Franciji ponovno pretresa tragedija zlorab, ki so jih storili nekateri njeni pastirji«. Gre za primer monsinjorja Michela Santierja, škofa v Luçonu in nato v Créteilu, ki je odstopil in bil sankcionaran zaradi spolnih zlorab dveh odraslih moških. Do zlorab je prišlo v 90. letih v kontekstu duhovnega spremljanja in med zakramentom spovedi.
Predsednik Francoske škofovske konference Éric de Moulins-Beaufort je dejal, da je »afera Santier«, kot so jo poimenovali francoski mediji, sprožila veliko jeze in sramu med škofi, predvsem pa med samimi žrtvami. Papež škofe poziva, naj »oči uprejo v Kristusa na križu in naj ne izgubijo poguma, ampak vztrajajo v gotovosti, da jih bo Sveti Duh spremljal v njihovih prizadevanjih«. Sveti Duh namreč »pozna vašo željo, da bi Cerkvi v Franciji vrnili njeno resnično misijonarsko obličje ter vas opogumlja, da greste naprej z drznostjo in razločevanjem«.
V tem trenutku je na prvem mestu »soočiti se z ranami Božjega ljudstva«, izpostavi papež. »Žrtve teh zlorab so na prvem mestu, a prav tako tudi vse osebe, ki so zgrožene, razočarane in preizkušane, zlasti vaši duhovniki, katerih lepa služba je bila onečaščena in še bolj otežena in ki potrebujejo vašo bližino.« Prav tako povabi k »največji skrbnosti in očetovstvu« do tistih ljudi, zlasti mladih, duhovnikov in laikov, ki so se čutili »zbegani zaradi motu proprija Traditionis Custodes«, apostolskega pisma iz leta 2021, s katerim je papež Frančišek spremenil način uporabe predkoncilskega misala. Ti verniki so »pogosto ranjene ovce, ki potrebujejo podporo in čas za poslušanje«, je zapisano v sporočilu.
Izpostavljeno pa je tudi vprašanje evtanazije, v zvezi s katerim papež poziva, naj se v središče postavi »skrb in spoštovanje do najranljivejših« ter k skupnemu premisleku, »kako pomagati družbi, da najde pravične zakone o koncu življenja«. Zagotovljena je papeževa molitev, da bi razprave v Franciji »slonele na resnici in bile osvobojene ideologij« ter da bi se prisluhnilo glasu škofov.