Išči

Papež: Svetost klije v konkretnem življenju. Svetniki ne prihajajo iz paralelnega sveta

Svetost ni nek program naporov in odrekanj, ni neka duhovna telovadba, ampak je doživetje Božje zastonjske ljubezni in usmiljenja, je dejal papež Frančišek med srečanjem z udeleženci simpozija o svetosti. Svetost klije v konkretnem življenju, svetniki pa ne prihajajo iz nekega paralelnega sveta.

Andreja Červek – Vatikan

Simpozij z naslovom »Svetost danes« je potekal od 3. do 6. oktobra na Patrističnem inštitutu Augustinianum v organizaciji Dikasterija za zadeve svetnikov ter v Rimu zbral okoli tristo postulatorjev, strokovnjakov in drugih sodelavcev v postopkih za beatifikacijo in kanonizacijo. Tema simpozija – kot je dejal papež na začetku govora – je usklajena z apostolsko spodbudo Gaudete et exsultate, ki želi ponovno poudariti poklicanost k svetosti, s tem da jo poskuša utelesiti v sedanjem kontekstu, upoštevajoč pri tem tveganja, izzive in priložnosti. Ta poklicanost je prav tako v središču drugega vatikanskega koncila, ki celotno poglavje dokumenta Lumen gentium posvetil ravno vesoljni poklicanosti k svetosti.

»Tudi danes je pomembno odkriti svetost v svetem Božjem ljudstvu,« je izpostavil papež Frančišek, »v starših, ki z ljubeznijo vzgajajo otroke, v moških in ženskah, ki predano opravljajo vsakdanje delo, v osebah, ki prenašajo bolezen, v ostarelih, ki se še naprej smejijo in ponujajo modrost. Pričevanje krepostnega krščanskega ravnanja, ki ga danes živijo številni Gospodovi učenci, je za vse nas povabilo, naj se osebno odzovemo klicu, da postanemo svetniki.«

Svetost ni duhovna telovadba

V tej množici vernikov, ki jih je papež poimenoval »svetniki izza sosednjih vrat«, so tisti, ki jih Cerkev kaže kot »vzornike, priprošnjike in učitelje«. »Gre za beatificirane in kanonizirane svetnike, ki nas vse opominjajo, da je v polnosti živeti evangelij mogoče in lepo. Svetost namreč ni program naporov in odrekanja – ni duhovna telovadba: je predvsem izkušnja, da nas Bog ljubi, da svobodno sprejemamo njegovo ljubezen in njegovo usmiljenje. Ta božanski dar nas odpre hvaležnosti in nam omogoči izkusiti veliko veselje, ki ni trenutno čustvo ali zgolj človeški optimizem, ampak gotovost, da se lahko z milostjo in pogumom, ki prihajata od Boga, soočimo z vsem.« Brez tega veselja vera postane neznosna in žalostna vadba, za svetost pa je potrebno veselo srce, ki je odprto za upanje.

»Svetost klije v konkretnem življenju krščanskih skupnosti. Svetniki ne prihajajo iz “paralelnega sveta“; so verniki, ki pripadajo zvestemu Božjemu ljudstvu in so vključeni v vsakdanjost, ki jo sestavljajo družina, študij, delo ter socialno, ekonomsko in politično življenje. V vseh teh okoljih svetnik ali svetnica hodi in deluje brez strahu ali ovir ter v vsaki okoliščini izpolnjuje Božjo voljo.« Po papeževih besedah je zato pomembno, da vsaka krajevna Cerkev prepozna in ovrednoti »zglede zrelega krščanskega življenja znotraj Božjega ljudstva, ki ima od vedno poseben “sluh“ za prepoznavanje teh zgledov svetosti, izjemnih pričevalcev evangelija«.

Sluh svetosti prihaja od ljudi in ne hierarhije

Zato je treba upoštevati soglasje ljudi okoli teh »krščansko zglednih osebnosti«. Verniki so namreč po božji milosti obdarjeni z duhovno zaznavo, da v konkretnem življenju nekaterih krščenih oseb prepoznajo junaško uresničevanje krščanskih kreposti. »Fama sanctitatis (sluh svetosti) ne prihaja v prvi vrsti od hierarhije, ampak od vernikov,« je poudaril Frančišek. »Božje ljudstvo je v svojih različnih sestavinah protagonist fama sanctitatis, to je skupnega in razširjenega mnenja med verniki o celovitosti neke osebe, ki se jo dojema kot pričevalko Kristusa in evangeljskih blagrov.«

Pa vendar je treba preveriti, da je ta sluh svetosti spontan, stabilen, trajen in razširjen v večjem delu krščanske skupnosti. Sluh svetosti je namreč pristen takrat, ko vzdrži pred spremembami časa in trenutnimi modnimi trendi ter vedno ustvarja blagodejne učinke za vse, kot to lahko vidimo v ljudski pobožnosti.

Uslišana molitev pomeni potrditev sluha svetosti med verniki

V nadaljevanju je dejal, da lahko pravilna uporaba komunikacijskih sredstev prispeva k poznavanju evangeljskega življenja nekega kandidata za beatifikacijo ali kanonizacijo. »Pa vendar se pri uporabi digitalnih medijev, zlasti družbenih omrežij, lahko pojavi nevarnost vsiljevanja in mistifikacije, ki jo narekujejo manj plemeniti interesi,« je opozoril. »Zato je potrebno modro in preudarno razločevanje vseh, ki skrbijo za kvaliteto sluha svetosti. Po drugi strani pa je element, ki dokazuje fama sanctitatis ali fama martirii, vedno fama signorum. Ko so verniki prepričani o svetosti kristjana, se – celo množično in goreče – zatekajo k njegovi nebeški priprošnji; uslišana molitev s strani Boga pomeni potrditev tega prepričanja.«

Svetniki so vedno živi in aktualni

»Dragi bratje in sestre, svetniki so dragoceni biseri; vedno so živi in aktualni in nikoli ne izgubijo vrednosti, saj predstavljajo zanimiv komentar evangelija. Njihovo življenje je kot katekizem s slikami, ilustracija vesele novice, ki jo je Jezus prinesel človeštvu: da je Bog naš Oče in vsakogar ljubi z neizmerno ljubeznijo in neskončno nežnostjo. Naj njihov zgled razsvetljuje misli žensk in moških našega časa, oživlja vero, poživlja upanje in podžiga ljubezen, da bi vsakogar pritegnila lepota evangelija in da se nihče ne bi izgubil v megli nesmisla in obupa.«

Četrtek, 6. oktober 2022, 13:49