Papež pred kanonizacijo Artemija Zattija: Sorodnik vseh revnih in človek občestva

Andreja Červek – Vatikan

V vatikanski dvorani Pavla VI. so romarji najprej prisostvovali bogatemu programu s pričevanji in molitvijo ter obhajali sveto mašo, ki jo je daroval vrhovni predstojnik salezijancev. Zatem pa se jim je pridružil sveti oče ter izpostavil nekaj vidikov Artemija Zattija, ki ga bo jutri, 9. oktobra, razglasil za svetnika.

Italijanski migrant v Argentini

Papež Frančišek je najprej spomnil, da je Artemij Zatti bil migrant. Salezijance je spoznal v Bahii Blanci, kamor je leta 1897 z družino prišel iz Italije. Salezijanci so v Argentino prispeli leta 1875 in sprva opravljali apostolat v Buenos Airesu in drugih krajih, predvsem v korist italijanskih izseljencev. Družina Zatti je ohranila vero: sodelovala je v življenju krščanske skupnosti, imela dobre odnosi z duhovniki, gojila skupno molitev doma in redno obhajala zakramente. Artemij je odraščal v odličnem krščanskem okolju in se tako odločil za salezijansko življenje.

Sorodnik vseh revnih

Na drugem mestu je papež o Zattiju spregovoril kot »sorodniku vseh revnih«. Artemij je pri dvajsetih letih zbolel za tuberkulozo, zatem pa – ko je na priprošnjo Marije Pomočnice ozdravel – je vse svoje življenje posvetil bolnim, predvsem najrevnejšim, zapuščenim in zavrženim. Delal je v bolnišnicama Svetega Jožefa in Svetega Izidorja, ki sta postali »dragocen in edinstven zdravstveni vir za oskrbo revnih«.

»Zaradi Zattijevega junaštva sta postali kraja izžarevanja Božje ljubezni, kjer je zdravstvena oskrba postala izkušnja odrešenja. V tistem koščku patagonske dežele, kjer je teklo življenje našega blaženega, je bila na novo napisana stran evangelija: Dobri samarijan je v njem našel srce, roke in gorečnost, predvsem za majhne, uboge, grešnike, zadnje. Tako je bolnišnica postala "Očetovo gostišče", znamenje Cerkve, ki želi biti bogata z darovi človečnosti in milosti, bivališče zapovedi ljubezni do Boga in brata, kraj zdravja kot poroštva odrešenja.«

Zatti je dan in noč s kolesom obiskoval bolnišnice in domove za revne. Živel je v popolni podaritvi sebe Bogu in vse svoje moči je posvetil v dobro bližnjega. »Njegovo intenzivno delo in neutrudno razpoložljivost za potrebe ubogih je spodbujala globoka povezanost z Gospodom: nenehna molitev, dolgotrajno evharistično češčenje, molitev rožnega venca. Artemij je človek občestva, ki zna delati skupaj z drugimi: z redovnimi sestrami, zdravniki, medicinskimi sestrami; s svojim zgledom in nasveti oblikuje ljudi, oblikuje vest, spreobrača srca,« je dejal papež.

Salezijanski brat

Zatti je bil tudi salezijanski brat. Papež je spomnil na njegove besede, povezane z zaobljubo Mariji in njegovo ozdravitvijo: »Veroval sem, saj sem vedel, da je Marija Pomočnica pomagala na viden način. Obljubil sem, saj je bila moja želja, da bi bil v pomoč bližnjemu. In Bog je uslišal svojega služabnika in sem ozdravel.« »To na novo prejeto življenje ni več njegova last, ampak je v celoti namenjeno revnim,« je dejal sveti oče. »Trije glagoli veroval, obljubil, ozdravel izražajo blagoslov in tolažbo, ki se dotakneta Artemijevega življenja. To poslanstvo živi v občestvu s sobrati salezijanci: je prvi, ki pride na dogodke skupnosti, in s svojim veseljem in simpatijo poživlja bratstvo.«

Priprošnjik za poklice

Ob koncu je papež spregovoril o Zattiju kot »priprošnjiku za poklice« in z zbranimi podelil svojo osebno izkušnjo. Ko je bil provincial jezuitov v Argentini, je prebral njegovo biografijo in mu izročil svojo prošnjo Gospodu za svete poklice v laično posvečeno življenje Družbe Jezusove. »Ko smo začeli moliti na njegovo priprošnjo, so se vidno povečali mladi bratje in bili so zelo vztrajni in delavni,« je dejal in izpostavil pomembnost poklica brata: »Bratje imajo posebno karizmo, ki se goji v molitvi in delu. In dobro vplivajo na celotno telo kongregacije. So pobožne osebe, vesele, delavne. V njih ni videti kompleksov manjvrednosti, ker niso duhovniki, in ne želijo postati diakoni. Zavedajo se svoje poklicanosti in jo takšno tudi želijo.«

»Dragi bratje, hvala!« je sklenil sveti oče. »Bodite vedno hvaležni za dar tega klica, ki na poseben način pričuje o posvečenem življenju, ter ga tako predlagajte mladim kot obliko evangeljskega življenja v služenju malim in revnim.«