Išči

"Naš svet nedvomno nujno potrebuje drugačno ekonomijo, ki daje življenje in ne ubija, vključuje in ne izključuje, skrbi za stvarstvo in ga ne pleni." "Naš svet nedvomno nujno potrebuje drugačno ekonomijo, ki daje življenje in ne ubija, vključuje in ne izključuje, skrbi za stvarstvo in ga ne pleni." 

Papež Frančišek: Nova ekonomija za skupno dobro mora biti vključujoča

S papežem Frančiškom so se v petek, 21. oktobra, srečali udeleženci 27. svetovnega kongresa mednarodne zveze krščanskih poslovnežev UNIAPAC. Izpostavil je, da mora biti vsaka nova ekonomija, ki je za skupno dobro, vključujoča, poslovneži in podjetniki pa so poklicani zagotoviti, da bo razvoj dosegel vse ljudi, predvsem najbolj izključene in pomoči potrebne.

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je na začetku govora spomnil, da so vse naše sposobnosti, v ključno s poslovnim uspehom, Božji dar in bi morale biti usmerjene v razvoj drugih ter odstranjevanje revščine, zlasti z ustvarjanjem različnih zaposlitvenih priložnosti (prim. Fratelli tutti, 123). »Sprememba vedno zahteva pogum. A resnični pogum prav tako zahteva, da znamo prepoznati božjo milost v svojem življenju,« je dejal.

Nova ekonomija za skupno dobro

Tema kongresa, ki poteka v Rimu od 20. do 22. oktobra, predstavlja velik izziv za ves poslovni svet: »Ustvariti novo ekonomijo za skupno dobro«. Kot je zatrdil sveti oče, naš svet nedvomno

 nujno potrebuje drugačno ekonomijo, ki daje življenje in ne ubija, vključuje in ne izključuje, skrbi za stvarstvo in ga ne pleni. Subjekti ekonomije morajo biti  vsi ljudje in vsa ljudstva. Vsi imajo pravico sodelovati v ekonomskem življenju in dolžnost prispevati k napredku lastne države in vse človeške družine, gre za dolžnost solidarnosti in pravičnosti.

»Zato mora biti vsaka "nova ekonomija za skupno dobro" vključujoča,« je poudaril Frančišek ter pripomnil, da se  slogan »nikogar ne pustimo zadaj« prepogosto izreka brez namena, da bi se za uresničitev teh besed žrtvovali in se trudili. Poslovneži in podjetniki so zatorej poklicani delovati kot kvas in tako »zagotoviti, da bo razvoj dosegel vse ljudi, predvsem pa najbolj izključene in pomoči potrebne, tako da bo ekonomija vedno prispevala k celostni človeški rasti«.

Odziv na položaj revnih in marginaliziranih

Izpostavil je, da se je treba prednostno odzvati na »delavce, ki se nahajajo na robu sveta dela« ter navedel »nizko kvalificirane delavce, dnevne delavce, delavce v neformalnem sektorju, delavce migrante in begunce, ki opravljajo tako imenovano "delo treh dimenzij": nevarno, umazano in ponižujoče« (Video sporočilo za 109. zasedanje Mednarodne konference dela, 2021).

Zavrnil je idejo, da se revne in marginalizirane lahko vključi z zagotavljanjem finančne in materialne pomoči, ter navedel okrožnico Laudato si’: denarna pomoč revežem bi morala biti vedno »začasna rešitev za najnujnejše potrebe. Pravi cilj bi moral vedno biti, kako jim z delom omogočiti človeka vredno življenje« (Laudato si’, 128). Vrata za dostojanstvo človeka so delo, ki se mora vedno razumeti in spoštovati kot proces, ki ni zgolj poslovna izmenjava med delodajalcem in delavcem.

Delo mora biti del ekonomije skrbi

Po papeževih besedah mora delo biti dobro integrirano v »ekonomijo skrbi«. »Skrb lahko razumemo kot skrb za ljudi in za naravo, ki ponuja izdelke in storitve za rast skupnega dobrega. Ekonomija, ki skrbi za delo, ko ustvarja priložnosti za zaposlitev, ki ne izkoriščajo delavca preko ponižujočih pogojev dela in izčrpavajočega delovnega časa« (Video sporočilo za 7. svetovni dan molitve in razmišljanja proti trgovini z ljudmi, 2021). »Skrb gre še dlje in mora biti razsežnost vsakega dela. Delo, ki ne skrbi, ki uničuje stvarstvo, ki ogroža preživetje prihodnjih generacij, ne spoštuje dostojanstva delavcev in ne more veljati za dostojanstveno. Nasprotno pa bo delo, ki skrbi, ki prispeva k povrnitvi polnega človeškega dostojanstva, prispevalo k zagotovitvi trajnostne prihodnosti prihodnjih generacij. In v to razsežnost skrbi vstopajo na prvem mestu delavci« (Video sporočilo za 109. zasedanje Mednarodne konference dela, 2021).

Mladi in ekonomija evangelija

Ob koncu je papež Frančišek spomnil še na dogovor o izboljšanju ekonomije, ki so ga sprejeli mladi udeleženci letošnje Frančiškove ekonomije v Assisiju. Za »novo ekonomijo skupnega dobrega« so ti mladi predlagali »ekonomijo evangelija«, ki med drugim vključuje: ekonomijo miru in ne vojne; ekonomijo, ki skrbi za stvarstvo in ga ne pleni; ekonomijo v službi osebe,

 družine in življenja, ki spoštuje vsako žensko, moškega, otroka, ostarelega ter zlasti šibke in ranljive; ekonomijo, v kateri skrb nadomešča odmetavanje in brezbrižnost; ekonomijo, ki nikogar ne pušča zadaj in gradi družbo, v kateri kamni, ki jih odvrže prevladujoča miselnost, postanejo vogelni kamni; ekonomijo, ki priznava in varuje dostojno in varno delo za vse; ekonomijo, v kateri so finance prijatelj in zaveznik realne ekonomije in dela, ne pa njun nasprotnik.

»Danes je na stotine, tisoče, milijone in morda milijarde mladih, ki se borijo za dostop do formalnih ekonomskih sistemov ali celo samo za dostop do prve plačane zaposlitve, kjer bi lahko uporabili svoje akademsko znanje, pridobljene spretnosti, energijo in navdušenje. Vas, zrele in uspešne poslovneže in podjetnike, bi rad spodbudil, da razmislite o novem zavezništvu z mladimi, ki so ustvarili ta dogovor in se mu zavezali. Da bi z njimi hodili, jih učili in se od njih učili ter skupaj oblikovali "novo ekonomijo za skupno dobro",« je sklenil papež Frančišek.

petek, 21. oktober 2022, 14:40