Opus Dei. Leta 2023 generalni kongres za uresničitev papeževega motu proprija
Andreja Červek – Vatikan
Apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motu proprija z naslovom »Ad charisma tuendum«, ki je bilo objavljeno 22. julija 2022, določa, da se vse odprte zadeve prelature Opus Dei s Kongregacije za škofe prenesejo na Dikasterij za kler. Prelat po novem ne more več prejeti škofovskega dostojanstva.
Generalni kongres Opus Dei v prvi polovici leta 2023
Izredni generalni kongres v začetku leta 2023, ki bo namenjen uskladitvi statutov prelature z določili papeškega dokumenta »Ad charisma tuendum«, je napovedal prelat Opus Dei Fernando Ocáriz. V pismu članom Opus Dei, ki ga je ustanovil sveti Jožefmarija Escrivá, je zapisal, da na generalnem in centralnem svetu že proučujejo nadaljnje korake za uresničitev tega, kar jim je naročil papež v zvezi z uskladitvijo statuta z napotki motu proprija »Ad charisma tuendum«. »Na Dikasteriju za kler so nam svetovali, naj se ne omejimo zgolj na tisto, kar se nanaša na odvisnost Prelature od tega dikasterija in na prehod s petletnega na letno poročanje Svetemu sedežu, temveč naj predlagamo še druge možne prilagoditve Statuta, ki se nam bodo zdele primerne v luči motu proprija. Predlagali so nam tudi, naj temu brez naglice posvetimo dovolj časa, kolikor bo potrebno,« piše v pismu, objavljenem na uradni spletni strani Opus Dei na Slovenskem.
Pojasnjeno je, da »ni potrebe po zasedanju generalnega kongresa, kot je to predvideno v primeru spreminjanja Statuta«, saj gre za »pobudo Svetega sedeža«. Kljub temu pa je »na podlagi ugodnega mnenja centralnega sveta in generalnega sveta« bilo sklenjeno, da se bo v ta namen »sklical izredni generalni kongres«, ki bo potekal v prvi polovici leta 2023.
Prelat Ocáriz poziva, naj tisti, ki želijo prispevati k ustrezni pripravi udeleženk in udeležencev kongresa, pravočasno pošljejo svoje predloge. »Upoštevajte, da gre za izpolnjevanje tega, kar je nakazal Sveti sedež, in ne za predlaganje katerihkoli sprememb, ki bi se nam lahko zdele zanimive. Poleg želje, da bi bili zvesti dediščini našega ustanovitelja, je pomembno imeti v mislih tudi skupno dobro, ki ga predstavlja cerkvenopravna stabilnost ustanov.«
Izraženo je tudi upanje, da bi se ob besedilu motu proprija poleg predlogov, povezanih s Statutom, porodile »še druge pobude za nov zagon apostolskega dela«. Pismo se sklene z molitvijo h Gospodu, »da bi v življenju vsakogar izmed nas – kot nas je spodbudil papež Frančišek – z obnovljeno močjo obilno obrodila sadove karizma, ki jo je Bog zaupal našemu očetu v služenju Cerkvi«. Spomnimo, da letos poteka dvajset let od kanonizacije svetega Jožefmarije Escrivaja.
Motu proprij »Ad charisma tuendum«
Papež Frančišek v motu propriju »Ad charisma tuendum« zapiše, da je »za ohranitev karizme« sveti Janez Pavel II. z apostolsko konstitucijo »Ut sit« leta 1982 ustanovil prelaturo Opus Dei in ji zaupal »pastoralno nalogo, da na poseben način prispeva k evangelizacijskemu poslanstvu
Cerkve«. Prelatura Opus Dei pod vodstvom svojega prelata »opravlja nalogo širjenja klica k svetosti v svetu s posvečevanjem dela ter družinskih in družbenih dolžnosti po klerikih, ki so vanjo inkardinirani, in z organskim sodelovanjem laikov, ki se posvečajo apostolskemu delu«.
Sveti oče pojasni, da se z motu proprijem »namerava potrditi prelaturo Opus Dei v pristnem karizmatičnem kontekstu Cerkve, pri čemer se določi njeno delovanje v skladu s pričevanjem ustanovitelja sv. Jožefmarija Escrivaja de Balaguerja in z nauki koncilske ekleziologije glede osebnih prelatur«.
Spomni, da se z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, ki je začela veljati 19. marca 2022, spreminja delovanje Rimske kurije. Zato se mu je zdelo »primerno zaupati Dikasteriju za kler pristojnosti za vse, kar se v povezavi z Apostolskim sedežem nanaša na osebne prelature«, kar bi naj prispevalo k »večjemu spodbujanju služenja v korist evangelizacije«.
Kot določa motu proprij: »Od začetka veljavnosti apostolske konstitucije Praedicate Evangelium vse odprte zadeve pri Kongregaciji za škofe v zvezi s prelaturo Opus Dei naprej obravnava in o njih odloča Dikasterij za kler.«
Poudarjeno je tudi, da se »želi okrepiti prepričanje, da je za zaščito posebnega daru Svetega Duha potrebna oblika vodenja, ki temelji bolj na karizmi kot na hierarhični avtoriteti. Zato prelat ne bo prejel in ne bo prejemnik škofovskega dostojanstva.«
