Papež v sporočilu FAO: Odmetavati hrano pomeni odmetavati osebe!

Andreja Červek – Vatikan

Odmetavanje hrane in odpadna hrana sta problem, ki ga ne moremo zanemarjati, je prepričan sveti oče, ki se je ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani s sporočilom obrnil na generalnega direktorja FAO Quja Dongyuja. Odmetavati hrano pomeni odmetavati osebe, izpostavi papež in opozori na veliko svetovno neenakost med ljudmi, ki živijo v obilju, in tistimi, ki še vedno trpijo ali umirajo zaradi lakote. Poziva, naj ne ostanemo samo pri besedah, kajti nujno se je treba odzvati na »strašen krik lačnih, ki zahtevajo pravičnost«.

Hrana med odpadki – sramotno in zaskrbljujoče

Nepravilna uporaba hrane, njena izguba in odmetavnaje, pomeni živeti »kulturo uporabi in odvrzi«, kar po papeževih besedah kaže na »nezainteresiranost za temeljne vrednote«: »Ko vemo, da mnogi ljudje nimajo dostopa do ustrezne prehrane ali sredstev, da bi si jo priskrbeli – kar je temeljna in prednostna pravica vsake osebe –, je zares sramotno in zaskrbljujoče videti hrano, vrženo med odpadke ali pokvarjeno, ker zaradi pomanjkanja sredstev ni bila dostavljena prejemnikom.«

Krik lačnih

Neenakosti se povečujejo, izpostavi papež, ki se pri tem sklicuje na poročilo o prehranski varnosti in prehrani v svetu. Število ljudi, ki nimajo zadostne hrane zaradi mnogih kriz, s katerimi se človeštvo mora spoprijeti, se je lansko leto zelo povečalo. Njihov krik »mora odmevati v centrih, kjer se sprejemajo odločitve«:

»Ponavljam torej, da moramo zbirati za porazdeljevanje, ne proizvajati za razmetavanje. To sem povedal že v preteklosti in ne bom nehal ponavljati: odmetavati hrano pomeni odmetavati osebe!«

Paradoks izobilja

Pred »paradoksom obilja«, ki ga je že pred tridesetimi leti obsodil sveti Janez Pavel II., mora vsa mednarodna skupnost stopiti skupaj. V resnici »je na svetu dovolj hrane, tako da nikomur ne bi bilo treba iti v posteljo s praznim želodcem«. Proizvedenih prehrambnih izdelkov je več kot dovolj za osem milijard ljudi. Pa vendar lakota ni izkoreninjena. Papež Frančišek poudari, da to, kar manjka, je socialna pravičnost oziroma »način, s katerim se upravlja vire in porazdelitev bogastva«:

»Hrana ne more biti predmet špekulacij. Od tega je odvisno življenje. To je škandal, da veliki proizvajalci spodbujajo kompulzivno potrošništvo, da bi se obogatili, ne da bi vsaj upoštevali realne potrebe ljudi. Prehrambno špekulacijo je treba ustaviti! Hrano, ki je osnovna dobrina za vse, moramo prenehati obravnavati kot trgovsko blago za peščico.«

Vsi skupaj za skupno dobro

Prav tako je treba nehati »pohlepno izkoriščati Zemljo«, jo »zlorabljati in uničevati« z našimi »potrošniškimi skrajnostmi«. Odmetavanje ali izguba hrane prispeva k »povečanju emisij toplogrednih plinov in torej k podnebnim spremembam in njihovim škodljivim posledicam«. Sveti oče spomni, da predvsem mladi zahtevajo, naj izostrimo pogled in odpremo srce, »da bi poskrbeli za skupni dom, ki prihaja iz Božjih rok«. Njegov poziv je jasen:

»Ne moremo se zadovoljiti z retoričnimi vajami v tej tako pomembni zadevi, ki vodijo do izjav, ki se potem ne uresničijo zaradi pozabljivosti, ozkosrčnosti ali pohlepa. Čas je, da nujno ukrepamo za skupno dobro. Nujno je, da se tako države kot velike multinacionalke, združenja in posamezniki – vsi, brez izjeme – učinkovito in pošteno odzovejo na strašen krik lačnih, ki zahtevajo pravičnost.«

Papež Frančišek sklene, da je na vsakem od nas »zavestno in odgovorno preusmeriti svoj življenjski slog«, da tako nihče ne bi ostal brez hrane, ki jo potrebuje in od katere je odvisno njegovo preživetje.