Papež kapucinskim tretjerednicam Svete Družine: Biti preroki poslušanja
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Ta odnos, ki je značilen za družinsko okolje, ste želele izraziti v geslu generalnega kapitlja, ki je osredotečen na dve ideji: ponižno poslušanje in sinodalnost. To je lepo, poslati jezik na dopust in se posvetiti poslušanju, pustiti, da uho dela več kot jezik. To so navdihujoče besede, ki imajo globoke korenine v redovnem življenju. Za poslušanje je najprej potrebna tišina, globoka tišina, notranja tišina, ki jo najdemo v molitvi.
Pogosto so naši načini življenja »polni hrupa«, kot je dejal sveti Pavel VI. v svojem znanem govoru v Nazaretu. Zdi se, da je najpomembneje najti tisti dražljaj, ki bo pritegnil pozornost drugega, ki bo povzročil čim bolj takojšen odziv. Mnogim se zdi povzdigovanje glasu, fizično ali moralno, rešitev, da bi gluhe množice podprle njihovo idejo ali mnenje; vedno iščejo način, da bi bil njihov signal bolj slišen, privlačen ali presenetljiv, da bi se uveljavili. Žal pogosto ugotovimo, da se tisti, ki so bili tako poklicani, skoraj takoj oddaljijo, da bi sledili kriku, ki ima še večji vpliv. Od krika do krika. Zaradi tega človek postaja surov, omejuje njegovo svobodo do te mere, da postane suženj tistih, ki so sposobni pogojevati te signale prek medijev, izobraževanja, javnega mnenja ali politike in na ta način vsiljevati svoje programe.
Preroštvo, po katerem nas sprašuje Jezus, je ta, da gremo proti temu toku, da iščemo tišino, da se oddaljimo od sveta, od hrupa. To nam omogoča, da smo pozorni ter z obrtniško potrpežljivostjo prepoznamo različne zvoke, jih pretehtamo in razlikujemo. Na ta način se bo začetni hrup začel oblikovati; to, kar se je zdelo neskladno, bo mogoče razumeti in umestiti, imelo bo ime, imelo bo obličje. Nobena nota ne bo previsoka ali prenizka in noben zvok ne bo kričeč za naša ušesa, če bo našel harmonijo, ki mu jo lahko da le naša tišina. In pravim, da jo lahko zagotovi le naša tišina, saj se harmonija najde, ne pa vsili. Kolikokrat srečamo ljudi, ki se zdijo dobri, vendar nimajo notranje enotnosti. Harmonija se rodi, se ne vsiljuje.
Skušnjava je, da bi imeli v glavi lepo melodijo in zavrnili ali skušali utišati tisto, kar ni v sozvočju z njo. Jaz imam svoj verz, svoj ritem, vse drugo pa je zunaj. Skušnjava. Toda to pomeni soditi drugega, postaviti sebe na mesto Boga, odločati, kdo si zasluži biti tam in kdo ne. To je velika ošabnost, proti kateri se moramo boriti s ponižnostjo naše preroške tišine. Če bom znal poslušati na ta način, bom lahko jasno slišal vse glasove, razumel njihov vrstni red, na kaj odgovarjajo, kaj pomenijo in zakaj to govorijo na tak način, včasih na tako raztresen in nenavaden način.
Drage sestre, bodite preroki poslušanja, v prvi vrsti poslušajte glas Boga, ki vas vabi, da ljubite vse brez razlike, da ljubite stvarstvo kot njegov dar, da v vsem vidite njegovo veličino, kot nas uči sveti Frančišek v svoji Hvalnici stvarstva. To je melodija, ki se vsiljuje na naraven način, saj je bistvo vseh stvari. V tej melodiji tudi bolečina, tema, smrt najdejo svoj smisel, prav tako brat v stiski, tisti, ki potrebuje odpuščanje, odrešenje, novo priložnost; lahko razumemo razloge tistih, ki mislijo drugače od mene, tistih, ki mi nasprotujejo, in celo naše lastne meje.
In prav iz te tišine, iz tega tihega poslušanja Boga, kjer se človek sreča z Bogom, lahko pridemo iz kakofonije v simfonijo. Tako je tudi v primeru sinodalnosti ali skupne hoje, biti zbor z enim srcem in eno dušo, čeprav se nahajamo v različnih časih in situacijah. Ni utopija, če se resnično prepričamo, da povzdigovanje glasu ni prava pot in da je edina pot Jezus. Gre za pot križa, ponižnosti, uboštva in služenja. To je pot, ki sta jo izbrala sveti Frančišek in vaš ustanovitelj Luis Amigó, ki je vsak dan premišljeval pasijon in vas povabil, da sprejmete slog majhnosti in umiranja sebi kot pot v nebesa. Zanimivo je vedeti, da vsaka s svojim glasom, ki mu morajo prisluhniti tudi druge, v kolikor je dobri duh, prispeva k tej simfoniji srca, k temu sozvočju skupnosti. To pa ne pomeni, da vse čutijo isto, mislijo enako, ampak da so harmonično združene. In edini, ki je sposoben dati harmonijo, je Sveti Duh. Prosite Svetega Duha za harmonijo v svojih skupnostih.
Če se svet spričo vseobsegajoče tišine pasijona sprašuje kot Pilat in je postavljen pred golo Resnico, prosimo, z besedami svetega Pavla VI., naj vas nazareška tišina, ki jo je gojila Sveta Družina, v vaši redovni poklicanosti uči »zbranosti in ponotranjenosti, da bi bile vedno pripravljene poslušati dobre navdihe in nauk pravih učiteljev; potrebe in pomena primerne formacije, študija, meditacije, intenzivnega notranjega življenja, osebne molitve, ki jo vidi samo Bog« (prim. Pavel VI., Govor v Nazaretu, 5. januar 1964). In to na način, da boste vedno preroštvo tiste šole evangelija, ki je za svet pot zveličanja. Hvala. In prosim, ne pozabite moliti zame.
