Papež svetnim ustanovam: Velikodušno služenje, pričevanje o Božji dobroti

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Izraz svetnost, ki ni povsem enakovreden izrazu laičnost, je srce vaše poklicanosti, ki razodeva svetno naravo Cerkve, Božjega ljudstva, na poti med ljudstvi in z ljudstvi. To je Cerkev v izhodu, ne oddaljena, ne ločena od sveta, ampak potopljena v svet in zgodovino, da bi bila njegova sol in luč, kal enosti, upanja in zveličanja. Vaše posebno poslanstvo vas vodi k temu, da ste med ljudmi, da bi vedeli in razumeli, kaj se dogaja v srcih današnjih mož in žena, da bi se skupaj veselili in trpeli v slogu bližine.

To je tudi slog Boga, ki je svojo bližino in ljubezen do človeštva izkazal tako, da se je rodil iz žene. To je skrivnost učlovečenja, izvor odnosa, ki nas dela brate z vsakim bitjem ter ki smo ga nenehno poklicani zreti; da bi prepoznavali in spodbujali tisto dobro, ki ga je Bog izrekel nad različnimi stvarnostmi in ga niti greh, čeprav ga je omadeževal, ni mogel popolnoma uničiti.

Karizma, ki ste jo prejeli, vas zavezuje, da posamično in kot skupnost združujete kontemplacijo in soudeležbo, ki vam omogoča, da podelite tesnobe in pričakovanja človeštva ter doumete njegova vprašanja, da bi jih osvetlili z lučjo evangelija. Poklicani ste, da bi živeli vso negotovost začasnega ter vso lepoto absolutnega v običajnem življenju, na ulicah, kjer hodijo ljudje, kjer sta utrujenost in bolečina največji, kjer se pravice ne spoštujejo, kjer vojna razdvaja narode, kjer se zanika dostojanstvo. Kot nam je pokazal Jezus, nam tam Bog še naprej daje dar zveličanja. In vi ste tam, poklicani ste biti tam, da bi z vsakdanjimi dejanji ljubezni pričevali o Božji dobroti in nežnosti.

Toda kje najti moč, da bi velikodušno služili drugim? Kje najti pogum za odločitve, tudi drzne, ki bi spodbujale k radikalnemu pričevanju? To moč in pogum najdete v molitvi in tihi kontemplaciji Kristusa. Molitveno srečanje z Jezusom napolni vaše srce z njegovim mirom in ljubeznijo, ki ju lahko podarite drugim. Vztrajno iskanje Boga, domačnost s Svetim pismom in udeležba pri zakramentih so ključ za rodovitnost vašega dela.

Vaš poklic je za mejna področja, včasih varovan z diskretno zadržanostjo. Ob različnih priložnostih ste omenili, da vas pastirji ne poznajo in ne priznavajo vedno, in to pomanjkanje spoštovanja vas je morda privedlo do tega, da ste se umaknili, izognili dialogu. Vendar je vaš poklic poklic, ki odpira možnosti. Mislim na cerkvene kontekste, blokirane zaradi klerikalizma, kjer vaš poklic govori o lepoti blagoslovljene svetnosti, ki odpira Cerkev za bližino do vsakega človeka. Mislim na družbe, v katerih so pravice žensk zanikane in kjer imate vi, kot se je to zgodilo tudi v Italiji z blaženo Armido Barelli, moč spremeniti stvari s spodbujanjem njihovega dostojanstva. Mislim na tista področja, ki jih je veliko, v politiki, v družbi, v kulturi, kjer se človek odpove razmišljanju, kjer se prilagaja prevladujočemu toku ali lastni koristi, medtem ko ste vi poklicani spominjati, da je usoda vsakega človeka povezana z usodo drugih.

Dragi prijatelji in drage prijateljice, ne naveličajte se kazati obličja Cerkve, ki se mora ponovno odkriti na poti z vsemi, sprejeti svet z vsemi njegovimi napori in lepotami. Le skupaj lahko hodimo kot Božje ljudstvo, kot iskalci smisla z vsemi moškimi in ženskami tega časa; kot varuhi veselja usmiljenja, ki je postalo meso v naših življenjih. Ta pot od nas terja, da odpravimo navade, ki nikogar več ne nagovarjajo, da prekinemo vzorce, ki ovirajo oznanjevanje in predlagamo utelešene besede, ki lahko dosežejo življenja ljudi, ker hranijo njihovo življenje in ne abstraktne ideje.

Spodbujam vas, da ponavzočujete svetnost v Cerkvi s krotkostjo, brez zahtev, vendar odločno ter s tisto avtoriteto, ki izhaja iz služenja. Naj bo vaše služenje služenje semena, kvasa, skrito in hkrati očitno služenje, ki zna umreti znotraj dogodkov – tudi cerkvenih –, da bi se mogli ti od znotraj spremeniti in obroditi sadove dobrega. Ponižno prisluhnite Svetemu Duhu, da boste razumeli, kako naj bo vaše delo vedno bolj učinkovito, tudi tako, da stopate po novih poteh, ki bodo razkrile bogastvo, katerega nosilci ste.

V zvezi s tem je bistveno, da so vam ob strani pastirji Cerkve, da vam prisluhnejo in vas vključijo v to razločevanje znamenj časa, ki zaznamuje korak poslanstva. S svoje strani vam ponovno izražam svojo bližino in hvaležnost za vaš doprinos in dih sveta, ki ga prinašate v Cerkev z vso gorečnostjo, ki prebiva v vas. Ne naveličajte se svetu prinašati oznanila novega življenja, univerzalnega bratstva in trajnega miru, ki so čudoviti darovi vstalega Gospoda.
Na vas in na vaše dejavnosti kličem materinsko varstvo Device Marije. Prosim vas, da molite zame ter vam iz srca podeljujem svoj blagoslov.