Sveti oče mladim udeležencem tabora Alpha: Jezus naj je vaš prijatelj in sopotnik
Andreja Červek – Vatikan
Papež Frančišek je zbranim mladim dejal, da so se rodili v sekulariziranem okolju, kjer »v kulturi ne prevladuje razsežnost svetega, temveč realnost sveta«. »Vendar pa v človeškem srcu nikoli ne ugasne želja po neskončnem,« je pripomnil. Tudi v mladih se porajajo pomembna vprašanja, kot so: Od kod prihajamo? Kaj je izvor vsega? Kakšen je smisel mojega obstoja? In zakaj je toliko trpljenja? Zakaj prizadene tudi majhne in nemočne? »Bog ima zelo rad vprašanja; v nekem smislu jih ima raje kot odgovore.« Odgovori so namreč zaprti, vprašanja pa so odprta. Oseba, ki živi samo iz odgovorov, je navajena zapirati. Kdor pa živi vprašanja je navajen odpirati.
Jezus Kristus je polnost
Spomnil je, da je bil prejšnji teden v Kanadi, kjer se je srečal z avtohtonimi prebivalci, ki so na tistem ozemlju živeli pred kolonizacijo. So varuhi vrednot in tradicij svojih prednikov, a živijo v zelo moderni in zelo sekularizirani državi. »Ko gledam vas,« je dejal papež, »pomislim na mlade teh staroselskih ljudstev. Tako drugačnih od vas, pa vendar tako podobnih, rekel bi še več: tako enakih. Enaki so v smislu človeškosti, tistega, kar nas opredeljuje kot ljudi, to je naš odnos z Bogom, z drugimi, s stvarstvom in s samim seboj v svobodi, v zastonjskosti, v podarjanju samega sebe. Ta odnos izraža "neizpolnjenost", željo po polnosti, polnosti življenja, veselja, smisla. Jezus Kristus je ta polnost.« Vsi mi smo nedopolnjeni, smo na poti, hodimo, in tega se moramo zavedati.
Biti, kar smo in prevzeti svoj del odgovornosti
V nadaljevanju se je papež navezal na ime tabora »Alpha«. »Alfa je sinonim za rojstvo, za začetek, za zoro življenja ... Kristus je "alfa", tj. začetek, in je tudi "omega", tj. konec, izpolnitev, polnost. S Kristusom se lahko ta mikrokozmos, kar je človeško bitje, reši iz brezna smrti in negativnega ter vstopi v privlačnost Boga, življenja in ljubezni. Združeni z Jezusom vsak od nas postane seme, ki bo vzklilo, raslo in obrodilo sad. Vendar Mu moramo slediti! Reči ne sebičnosti, egocentričnosti, temu, da bi se kazali več, kot smo. Znati reči ne vsaki zaprtosti. Biti, kar smo, se ne napihovati, niti se ne poniževati, prepoznati se take, kakršni smo, to je prava ponižnost. In pred zlom v nas in okoli nas ne bežati, ne se izmikati resničnosti, ne se zapirati vase, ampak prevzeti svoj del odgovornosti – Jezus pravi "svoj križ" – in ga nositi z ljubeznijo in veseljem. Ne sami, ne, to ni mogoče: vedno z Jezusom, On spredaj in mi zadaj.«
Jezus ni ideja, ampak prijatelj in sopotnik
To nam bo dalo mir in varnost. Papež je mlade spodbudil, naj ostajajo z Njim, ki jih pozna in ljubi ter za vsakega želi izvirno in edinstveno polnost. »Bog ne želi fotokopij, temveč le izvirnike,« pri čemer je spomnil na blaženega Karla Acutisa, mladega Italijana, ki je za evharistijo rekel, da je »avtocesta v nebesa«. »Karlovo zemeljsko življenje je bilo zelo kratko, a izpolnjeno. Bilo je kot tek v nebesa. Začel ga je s prvim obhajilom, ko je srečal Jezusa v njegovem Telesu in Krvi. Kajti Jezus ni neka ideja ali moralno pravilo. Jezus je oseba, prijatelj, sopotnik.«
