Preroštvo Lampeduse. Devet let od prvega papeževega potovanja
Alessandro Gisotti – Vatikan
Obstajajo nekateri dogodki v tem pontifikatu, odločitve papeža Frančiška, ki z leti dobivajo vedno večjo moč in razsežnost, in ki jih v nekaterih primerih brez pretiravanja lahko označimo za preroške. 8. julija pred devetimi leti, le nekaj mesecev po začetku svoje petrinske službe, se je odpravil na svoje prvo apostolsko potovanje na Lampeduso. Šlo je za potovanje, ki je bilo hkrati tudi sporočilo, saj je sveti oče v teh nekaj urah, ki jih je preživel na otoku, ki simbolizira dramo migrantov v Sredozemlju, z dejanji in znamenji izpričal, kaj misli z izrazom »Cerkev v izhodu«. In pokazal je, zakaj je potrebno začeti, konkretno in ne metaforično, pri »bivanjskih periferijah«, če želimo zgraditi pravičnejši in bolj solidaren svet, človeštvo, ki bo spravljeno s seboj.
Še vedno se spominjamo nekaterih prizorov tega potovanja: papeža, ki obhaja sveto mašo na oltarju, narejenem iz čolnov migrantov; venca cvetja, ki ga je vrgel s čolna v morje; objema mladih, ki so preživeli potovanja, imenovana potovanja upanja, ki pa se žal velikokrat spremenijo v potovanja obupa. Središče obiska je bil torej nedvomno položaj migrantov. Papeževa homilija ob tej priložnosti je razširila pogled, saj se ni nanašala le na tisti otok in na pomen, ki ga je imel v tistem trenutku. Gre za homilijo, ki je presunljiva, če jo danes ponovno preberemo (in še bolj če jo ponovno poslušamo) v luči tega, kar se v zadnjih mesecih dogaja v Ukrajini, ki jo je napadla Rusija, pa tudi v vseh bolj ali manj oddaljenih kotičkih zemlje, kjer vojne osvobajajo iz verig »kajnovskega duha ubijanja namesto duha miru«.
V homiliji na Lampedusi je papež podal svoje osebno razmišljanje o dialogu med Gospodom in Kajnom, takoj po tem, ko je ta ubil brata Abela. Bog postavi vprašanje, ki mora danes in vedno odmevati kot opozorilo za vsakega izmed nas: »Kajn, kje je tvoj brat?« Sveti oče je kar šestkrat ponovil to skeleče vprašanje: »Kje je tvoj brat?« Tvoj brat migrant, tvoj brat, ki ga je prizadela revščina, tvoj brat, ki ga je uničila vojna. V letih po tem potovanju se je papež večkrat vrnil k odločilnemu protislovju bratstvo-bratomor. 13. februarja 2017 je pri maši v Domu svete Marte, ko je ponovno govoril o Kajnu in Abelu, ostro obsodil tiste, ki se odločijo, da je »kos zemlje pomembnejši od vezi bratstva«. Papež Frančišek je opozoril na tiste mogočneže na zemlji, ki si dovolijo reči: »Mene zanima ta ali tisti kos zemlje, če pade bomba in ubije dvesto otrok, nisem kriv jaz, ampak je kriva bomba.«
Papež okrožnice Fratelli tutti, Izjave v Abu Dhabiju o bratstvu, rimski škof, ki si je nadel ime brata Frančiška, opozarja, da je prav ta boj med bratstvom in bratomorstvom glavno vprašanje vprašanj našega časa. Z leti vidi, da se vse bolj tragično izrisujejo mračni obrisi tega, kar je poimenoval »tretja svetovna vojna po kosih«. In kaj je to drugega, če ne tudi »svetovni bratomor po kosih«, saj vsaka vojna v sebi nosi prav tisto podlo korenino, zaradi katere je Kajn ubil svojega brata in nato prezirljivo odgovoril Bogu, ki ga je po tem vprašal: »Sem mar jaz varuh svojega brata?«
Med Statio Orbis 27. marca 2020 na praznem Trgu svetega Petra je papež dejal, da se je z viharjem pandemije »vnovič razkrila tista blagoslovljena skupna pripadnost, ki se ji ne moremo odtegniti: bratska pripadnost«. Pretresljivo je, če te besede primerjamo z grenkimi in tesnobnimi besedami, ki jih je izrekel med letošnjim velikonočnim blagoslovom Urbi et Orbi: »Prišel je trenutek, da bi počasi skupaj, z roko v roki, prišli iz predora, si nabrali moči in vire,« je poudaril v povezavi s covidom-19. »Vendar pa nasprotno dokazujemo, da v nas še ni Jezusovega duha, da je v nas še vedno Kajnov duh, ki ne gleda na Abela kot na brata, ampak kot na tekmeca, in razmišlja, kako bi ga odstranil.«
Papež Frančišek je večkrat dejal, da iz krize pridemo boljši ali slabši, nikoli enaki. Danes se človeštvo sooča z eno najglobljih in najbolj večplastnih kriz do sedaj. Da bi iz nje izšli boljši, moramo torej spremeniti smer, nas spodbuja papež, se oddaljiti od močnega Kajnovega magneta in kompas našega življenja odločno usmeriti proti polarni zvezdi bratstva.