"Danes imamo pred seboj dva izziva: ublažiti podnebna tveganja z zmanjševanjem emisij ter pomagati ljudem, da bi se prilagodili postopnemu slabšanju podnebnih sprememb."

PAPEŽ

Sveti oče: Za prilagajanje podnebnim spremembam potrebna skupna prizadevanja

V Vatikanu je 13. in 14. julija potekal simpozij z naslovom »Odpornost ljudi in ekosistemov na podnebne obremenitve«. Organizirala ga je Papeška akademija znanosti in sicer z namenom, da bi analizirali vpliv podnebnih sprememb ter poiskali praktične rešitve za večjo odpornost ljudi in ekosistemov. Udeležencem je sporočilo poslal tudi papež Frančišek. V njem spomni na tri elemente ekološkega spreobrnjenja ter poudari, da je skrb za skupni dom dolžnost vseh.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Podnebne spremembe: izredno stanje v središču družbe

Sveti oče sporočilo začne z besedami, da je pojav podnebnih sprememb postal »izredno stanje, ki ne more več ostajati na obrobju družbe. Nasprotno, prevzel je središčno mesto, ne le pri preoblikovanju industrijskih in kmetijskih sistemov, temveč tudi z negativnim pogojevanjem celotne človeške družine, zlasti revnih in tistih, ki živijo na ekonomskih periferijah našega sveta. Danes imamo pred seboj dva izziva: ublažiti podnebna tveganja z zmanjševanjem emisij ter pomagati ljudem, da bi se prilagodili postopnemu slabšanju podnebnih sprememb. Te spremembe nas vabijo k razmisleku o večdimenzionalnem pristopu, da bi zaščitili tako posameznike kot tudi naš planet.«

Skrb za skupni dom: moralna dolžnost vseh

Po papeževih besedah »v zvezi s tem krščanska vera ponuja poseben prispevek. Prva Mojzesova knjiga pravi, da je Gospod videl, da je vse, kar je ustvaril, zelo dobro (prim. 1 Mz 1,31) in je ljudem zaupal odgovornost, da so varuhi njegovega daru stvarstva (prim. 1 Mz 2,15). V Matejevem evangeliju Jezus poudarja dobroto naravnega sveta s tem, da nas spominja na skrb Boga za vse njegove stvaritve (prim. Mt 6,26.28-29). V luči teh svetopisemskih naukov skrb za naš skupni dom, ne glede na posledice podnebnih sprememb, ni zgolj utilitaristično prizadevanje, temveč moralna dolžnost vseh moških in žensk kot Božjih otrok. Ob upoštevanju tega se mora vsak izmed nas vprašati: "Kakšen svet želimo zase in za tiste, ki bodo prišli za nami?"«

Trije duhovni elementi ekološkega spreobrnjenja

V nadaljevanju sporočila sveti oče spomni, da je kot pomoč pri odgovoru na to vprašanje že govoril o »ekološkem spreobrnjenju (prim. Laudato si’, št. 216-221), ki terja spremembo miselnosti in zavezanost k prizadevanju za odpornost ljudi in ekosistemov, v katerih živimo.« To spreobrnjenje ima po papeževih besedah tri pomembne duhovne elemente, ki jih je predložil v razmislek udeležencem dvodnevnega simpozija v Vatikanu. »Prvi vključuje hvaležnost za ljubeči in velikodušni dar stvarstva,« ki nam ga je podaril Bog. »Drugi zahteva priznanje dejstva, da smo združeni v vsesplošno občestvo med seboj in z ostalimi bitji sveta. Tretji zahteva, da se okoljskih problemov ne lotevamo kot izolirani posamezniki, temveč solidarno kot skupnost.«

Prizadevanja za iskanje rešitev

»Na podlagi teh elementov so potrebna pogumna, skupna in daljnovidna prizadevanja med verskimi, političnimi, družbenimi in kulturnimi voditelji na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, da bi našli konkretne rešitve za resne in naraščajoče težave, s katerimi se soočamo. V mislih imam na primer vlogo, ki jo lahko imajo gospodarsko razvitejše države pri zmanjševanju svojih emisij ter nudenju finančne in tehnološke pomoči, da bi tako imenovana manj premožna območja sveta lahko sledila njihovemu zgledu. Ključnega pomena so tudi dostop do čiste energije in čiste vode, podpora kmetom po vsem svetu pri prehodu na kmetijstvo, ki je odporno na podnebne spremembe, zavezanost trajnostnim razvojnim usmeritvam in bolj treznemu življenjskemu slogu, da bi ohranili svetovne naravne vire ter zagotovili izobraževanje in zdravstveno varstvo najrevnejšim in najranljivejšim prebivalcem sveta.«

Dve dodatni skrbi: izguba biotske raznovrstnosti in vojne

Papež Frančišek zatem navede še dve dodatni skrbi: »izgubo biotske raznovrstnosti (prim. Laudato si', št. 32-33) in številne vojne, ki potekajo v različnih regijah sveta, kar ima hude posledice za človekovo blaginjo in preživetje, vključno s težavami z zagotavljanjem hrane in vse večjim onesnaževanjem. Te krize, skupaj s podnebno krizo zemlje, kažejo, da je "vse povezano" (Fratelli tutti, št. 34) in da je spodbujanje skupnega dobrega planeta dolgoročno ključnega pomena za pristno ekološko spreobrnjenje.«

Sveti sedež in Konvencija o spremembi podnebja

»Iz zgoraj navedenih razlogov sem nedavno tega odobril, da Sveti sedež, v imenu Države mesto Vatikan, pristopi k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in k Pariškemu sporazumu; "v upanju, da bo človeštvo začetkov 21. stoletja – v primerjavi s človeštvom poindustrijskega obdobja, ki bo morda ostalo v spominu kot eno najbolj neodgovornih v zgodovini – ostalo v spominu kot tisto, ki je velikodušno prevzelo nase svoje velike odgovornosti" (Laudato si', št. 165).«

Skupno soočanje s kompleksnimi vprašanji

Sveti oče sporočilo udeležencem simpozija sklene z naslednjimi besedami: »Dragi bratje in sestre, veseli me, da je vaše delo v teh dneh posvečeno preučevanju vpliva sprememb na naše podnebje in iskanju praktičnih rešitev, ki jih je mogoče pravočasno uresničiti, da bi povečali odpornost ljudi in ekosistemov. Moški in ženske dobre volje se lahko s skupnimi močmi spoprimejo z bistvom in kompleksnostjo vprašanj, ki so pred nami, zaščitijo človeško družino in Božji dar stvarstva pred ekstremnimi vremenskimi pojavi ter okrepijo dobrini pravičnosti in miru.«

Prisluhni prispevku