PAPEŽ

Papež Frančišek na pogrebu p. Faresa. Spadaro: Bil je sejalec na polju življenja

Sveti oče je na generalni kuriji Družbe Jezusove v Rimu obhajal pogrebno mašo za p. Diega Faresa, ki je umrl v torek, 19. julija, v 67. letu starosti. P. Spadaro med homilijo: bil je močan in pristen, vedno pripravljen na pogovor.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek se je v četrtek, 21. julija, udeležil pogrebne maše za pokojnega sobrata in prijatelja p. Diega Faresa, ki se je obhajala v kapeli jezuitske kurije v Rimu. Sveti oče je somaševal in dolgo molil ob krsti p. Diega, ki je umrl v torek zvečer. Somaševal je tudi p. Michael Czerny, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju. Homilijo je imel p. Antonio Spadaro, direktor jezuitske revije La Civiltà Cattolica, za katero je p. Fares pisal od leta 2015 dalje.

Odločen in jasen človek

P. Spadaro se je Faresa med homilijo spomnil z besedami: »Sejalec, ki je veliko posejal, ne da bi gledal na mere in razmerja. Njegova osebnost je bila močna, odločna, a on je bil pregleden, blag. Čutiti je bilo gorečnost, čutiti je bilo magmo in močno sposobnost biti jasen, povedati svoje mnenje, imeti smer in razbiti vso hinavščino.«

Z izvolitvijo papeža Frančiška je revija La Civiltà Cattolica dobila »poslanstvo, da spremlja novega papeža na najboljši možni način«. Kot je dejal Spadaro, se je iskalo nekoga, ki bi pri tem lahko pomagal, in pravo osebo je bilo enostavno prepoznati. »Papež sam je po vrnitvi s potovanja v Brazilijo novinarjem svetoval, naj berejo Diegove knjige.«

Povezanost s papežem Frančiškom

P. Diego Fares se je rodil 9. avgusta 1955 v Mendozi v Argentini. V Družbo Jezusovo ga je leta 1976 sprejel takratni jezuitski provincial v Argentini, p. Jorge Bergoglio. Pomembno vlogo je imel tudi pri njegovem duhovniškem posvečenju leta 1986. »Njegova vez z njim je bila zelo močna,« je dejal Spadaro. »Diego je znal razumeti pontifikat, kar je izviralo iz globokega duhovnega občestva s Frančiškom in drugimi jezuiti njegove generacije. Ta duhovna inteligenca je zanj – s poslušnostjo Družbi – postala pravo poslanstvo.«

Naravna oblika njegovih besed je bil dialog

Spadaro se je p. Faresa spomnil še v njegovi vlogi pisca za revijo La Civiltà Cattolica: »Ko sem ga prosil za njegov prvi članek, mi ga je poslal. Bil je živa magma. Nemogoč pa za objavo, a obvezno ga je bilo treba objaviti. Odločili smo se, da članek spremenimo v intervju. Tako so se njegove besede vrnile v svojo naravno obliko: pogovor, dialog, dialektika, srečanje z drugim. »Diego je bil sejalec na polju našega življenja in življenja mnogih,« je sklenil p. Spadaro.