Kraji, ki jih bo papež obiskal v Québecu: nadškofija, bazilika sv. Ane, katedrala
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Nadškofijska rezidenca
Sveti oče bo v Quebecu nastanjen v tamkajšnji nadškofijski rezidenci, ki je bila zgrajena med letoma 1844 in 1847 po načrtih arhitekta Thomasa Baillairgéja. Trinadstropna stavba z rustikalno fasado je bila kmalu po izgradnji razširjena na zahodnem delu. Konec osemdesetih let 19. stoletja je streho zajel požar, pri čemer je bila kupola popolnoma uničena. Leta 1903 je zgradbo prenovil arhitekt François-Xavier Berlinguet in stransko fasado obogatil z balkonom in stebri, da bi tako izboljšal pogled na mesto in reko. Stavba je bila dolgo časa središče upravnih in pastoralnih služb nadškofije, danes pa se uporablja kot nadškofijska rezidenca. Na njej bo v petek, 29. julija, potekalo tudi zasebno srečanje svetega očeta s člani Družbe Jezusove ter z delegacijo avtohtonih prebivalcev, ki živijo v Québecu.
Bazilika sv. Ane v Sainte-Anne-de-Beaupré
V četrtek, 28. julija, dopoldan po lokalnem času se bo papež Frančišek iz Quebeca odpravil v 35 kilometrov oddaljeni kraj Sainte-Anne-de-Beaupré, kjer se nahaja najstarejše romarsko svetišče v Severni Ameriki. Sveti oče bo v narodnem svetišču, posvečenem sveti Ani, zavetnici Kanade, ki ga vsako leto obišče skoraj milijon romarjev, daroval sveto mašo.
Prva cerkev je bila zgrajena leta 1658 za čudežni kip svetnice, pozneje pa so jo večkrat povečali in obnovili. Leta 1922 je stavbo uničil požar, v dvajsetih letih 20. stoletja pa so začeli graditi sedanjo stavbo, ki jo je zasnoval pariški arhitekt Maxime Roisin, leta 1976 pa jo je posvetil kardinal Maurice Roy. Zgodba pravi, da je eden izmed prvih graditeljev cerkve v 17. stoletju, ki je zbolel za hudo skoliozo, ob koncu gradnje ozdravel in je lahko hodil brez bergel. Kmalu je bazilika postala romarski kraj in kraj čudežnih ozdravljenj. Številni obiskovalci se danes tega čudeža spominjajo tako, da pri vhodnih vratih pustijo berglo. Cerkev je zgrajena v neoromanskem slogu v obliki latinskega križa s petimi ladjami. Na vrhu strehe med dvema stolpoma stoji kip svete Ane, ki je bil čudežno rešen v požaru, ki je uničil staro baziliko.
Strop bazilike krasi mozaik, ki prikazuje življenje Marijine matere, poleg tega pa se v cerkvi nahaja še 240 vitražev ter kipi in slike evropskih in kanadskih umetnikov. Med njimi so: čudežni kip, izklesan iz enega samega kosa hrastovega lesa, ki prikazuje sveto Ano z Marijo v naročju, ki ima na glavi zlato krono z diamanti; ena najlepših kopij Michelangelove Pieta, ki jo hranijo v baziliki sv. Petra. Pred svetiščem stoji vodnjak, s katerim so leta 2008 obeležili 350-letnico svetišča.
Kompleks bazilike vključuje tudi druge kapele, križev pot in kopijo Svetih stopnic iz leta 1891, ki se nahajajo v Rimu. V svetišču so tri relikvije svete Ane, eno izmed njih je leta 1892 podaril papež Leon XIII.
Katedrala Notre-Dame de Québec
V četrtek popoldan bo sveti oče obhajal večernice s škofi, duhovniki, diakoni, posvečenimi osebami, semeniščniki in pastoralnimi delavci v katedrali Notre-Dame de Québec. Le-ta stoji na mestu prve kapele, ki jo je francoski raziskovalec Samuel de Champlain zgradil leta 1633. Leta 1647 je bila zgrajena cerkev z imenom Notre-Dame de la Paix (Naša Gospa Miru). Leta 1664 je postala prva župnijska cerkev severno od Mehike in je bila posvečena Brezmadežni. Leta 1674 je po imenovanju Frančiška de Lavala za prvega škofa nove škofije Quebec dobila naziv katedrale, dvesto let pozneje pa jo je papež Pij IX. povzdignil v baziliko. Cerkev je bila med britanskim obleganjem leta 1759 bombardirana in požgana, nato pa obnovljena. V naslednjih desetletjih so bili dodani različni deli in okrasni elementi. Leta 1922 je bila ponovno požgana in drugič obnovljena po starih načrtih. Od leta 1650 do leta 1898 je bilo pod stavbo pokopanih približno 900 ljudi, ob obnovi katedrale leta 1923 pa so ji dodali kripto, kjer je sedaj pokopanih večina škofov, nadškofov in kardinalov škofije ter štirje guvernerji Nove Francije.
Cerkev ima neoklasicistično fasado z dvema asimetričnima stolpoma. V notranjosti lahko občudujemo razkošne vitraže, ki sta jih zasnovali podjetji iz Münchna in Pariza, čudovite slike, nadškofov prestol, tri orgle Casavant, svetilko za kor, darilo Ludvika XIV, in pozlačene skulpture nad korom, vključno z mojstrovino baldahina, ki ga je oblikoval in izdelal François Baillairgé, slavni francosko-kanadski slikar, kipar in arhitekt. Podpirajo ga stene prezbiterija in se opira na skulpture angelov ter daje vtis, da lebdi nad glavnim oltarjem. V katedrali je tudi grob svetega Frančiška de Lavala, velik relikviarij kanadskih svetnikov in blaženih, krasijo pa jo tudi sveta vrata, ki so jih s papeževim dovoljenjem namestili ob 350-letnici povišanja v župnijo leta 2014. Papež Janez Pavel II. je svoj pastoralni obisk v Kanadi leta 1984 začel z prav z molitvijo v katedrali Notre-Dame de Québec.
