Išči

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. 

Papež med opoldansko molitvijo: Pridi Sveti Duh, spomni me Jezusa, razsvetli moje srce

»Dragi bratje in sestre, dober dan, lepo nedeljo želim! Danes pa tudi lep praznik, saj obhajamo slovesni praznik binkošti, obhajamo izlitje Svetega Duha nad apostole, ki se je zgodilo petdeset dni po veliki noči. Jezus ga je večkrat obljubil«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

V današnjem bogoslužju evangelij prinaša eno od obljub, ki jih je Jezus rekel učencem: »Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in vas spomnil vsega, kar sem vam povedal« (Jn 14,26). Poglejte kaj počne Sveti Duh. Uči in spominja, kar je Kristus rekel. Premislimo ti dve dejanji, učiti in spomniti, saj tako On daje vstopiti v naša srca Jezusov evangelij.

Najprej Sveti Duh uči. Na ta način nam pomaga premagati oviro, ki se pojavlja v izkušnji vere. Gre za distanco. On nam pomaga prebroditi oviro distance v izkušnji vere. Dejansko se lahko pojavi dvom, da je med evangelijem in vsakdanjim življenjem velika razdalja. Jezus je namreč živel pred dva tisoč leti, bili so drugi časi, drugačne situacije in zato se zdi, da je evangelij preraščen ter neprimeren, da nagovori naš vsakdan s svojimi zahtevami in problemi. Tudi nam prihaja tole vprašanje: Kaj lahko reče evangelij v obdobju interneta in globalizacije? Kako lahko vpliva njegova beseda?

Lahko rečemo, da je Sveti Duh izvedenec za zapolnitev razdalj, uči nas namreč kako jih prerasti. On zna zapolniti razdalje. On je tisti, ki povezuje Jezusov nauk z vsakim časom in z vsako osebo. Z Njim Kristusove besede niso samo spomin, ne. Kristusove besede po moči Svetega Duha postanejo žive, današnje! Duh jih napravlja za nas žive preko Svetega pisma, ki nas v sedanjosti nagovarja in usmerja. Sveti Duh se ne boji minevanja stoletij. Nasprotno, vernike napravlja pozorne za probleme in dogodke svojega časa. Sveti Duh namreč, ko uči, posodablja, saj ohranja vero vedno mlado. Mi tvegamo, da bi napravili iz vere muzejsko stvar, a On jo postavlja v korak s časom, vedno današnjo, vero vedno današnjo. To je namreč njegovo delo. Ker Sveti Duh se ne veže na obdobja ali modo, ki minevajo, temveč prinaša v danes resničnost Jezusa, vstalega in živega.

Na kakšen način pa to Sveti Duh počne? Tako, da spominja. Smo pri drugem glagolu, spominjati. Kaj pomeni spominjati? Spominjati pomeni ponovno prinašati v srce. Sveti Duh ponovno prinaša evangelij v naše srce. Zgodi se kot apostolom, ki so Jezusa večkrat poslušali, a so malo razumeli. Tudi z nami se dogaja enako. Toda od binkošti naprej s Svetim Duhom se spominjajo in razumejo. Njegove besede sprejmejo, kot da so prav za njih ter tako preidejo iz zunanjega poznavanja v živ, prepričan in vesel odnos z Gospodom. Sveti Duh počne to, da se preide od »slišali smo« do osebnega poznavanja Jezusa, ki vstopi v srce. Tako nam Duh spremeni življenje, saj dela to, da Jezusove misli postanejo naše misli. In to počne tako, da nas spominja njegovih besed in danes Jezusove besede prinaša v srce.

Bratje in sestre, brez Duha, ki nas spominja Jezusa, vera postane pozabljiva. Večkrat postane vera spomin brez spominjanja. Spominjanje pa je živo in to živo spominjanje prinaša Sveti Duh. In mi, poskušajmo se vprašati, če smo pozabljivi kristjani. Morda je že dovolj nasprotovanje, napor ali kriza in že pozabimo Jezusovo ljubezen in že zapademo v dvom in v naš strah? Gorje! Bodimo pozorni, da ne bomo postali pozabljivi kristjani. Zdravilo za to je klicanje Svetega Duha. Pogosto to počnimo, še zlasti med pomembnimi trenutki in pred težkimi odločitvami. Vzemimo v roko evangelij ter kličimo Duha. Takole lahko rečemo: »Pridi Sveti Duh, spomni me Jezusa, razsvetli moje srce«. To je lepa molitev: »Pridi Sveti Duh, spomni me Jezusa, razsvetli moje srce«. Ponovimo jo skupaj: »Pridi Sveti Duh, spomni me Jezusa, razsvetli moje srce«. Zatem odprimo evangelij in preberimo počasi kratek odlomek. In Sveti Duh bo dal, da bo spregovoril našemu življenju.

Devica Marija, ki si polna Svetega Duha, vžgi v nas željo, da bi ga prosili za Božjo Besedo in jo tudi sprejeli.

Nedelja, 5. junij 2022, 13:40

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >