Papež Frančišek sprejel udeležence plenarnega zasedanja Dikasterija za medverski dialog
Papež Frančišek
Gospodje kardinali, dragi bratje v škofovstvu, drage sestre in bratje!
Prisrčno vas pozdravljam in se zahvaljujem kardinalu Miguelu Ángelu Ayusu Guixotu za besede, ki mi jih je namenil v vašem imenu. Vesel sem srečanja z vami ob plenarnem zasedanju Dikasterija za medverski dialog dan po slovesnem prazniku binkošti.
To poudarjam zato, ker je sveti Pavel VI. v binkoštni homiliji leta 1964, med drugim vatikanskim koncilom, napovedal rojstvo »Tajništva za nekristjane«. To je storil pred razglasitvijo Izjave Nostra aetate o odnosih Cerkve z nekrščanskimi verstvi in pred okrožnico Ecclesiam suam, ki veljata za veliko listino dialoga v njegovih različnih oblikah. Kolikšno pot je Sveti Duh omogočil napraviti v skoraj šestdesetih letih! Intuicija papeža Pavla VI. je temeljila na zavedanju eksponentnega razvoja odnosov med ljudmi in skupnostmi različnih kultur, jezikov in religij – vidik tega, kar danes imenujemo globalizacija –; in postavil Tajništvo »v Cerkvi kot vidno in institucionalno znamenje dialoga« z ljudmi drugih ver (Nagovor članom in svetovalcem Tajništva, 25. september 1968). To je torej 25. september 1968.
Pravkar je začela veljati apostolska konstitucija Praedicate Evangelium o Rimski kuriji, s katero to področje njenega služenja Cerkvi in svetu ni izgubilo nobene pomembnosti. Nasprotno, zaradi globalizacije in pospeševanja mednarodnih komunikacij je dialog na splošno in zlasti medverski dialog ključno vprašanje. Mislim, da je zelo primerno, da ste za to plenarno zasedanje izbrali temo Medverski dialog in druženje, ko želi vsa Cerkev rasti v sinodalnosti, da raste kot »Cerkev medsebojnega poslušanja, med katerim se vsakdo lahko kaj nauči« (Praed Ev., 4). Tako boste lahko skupaj s celotno Kurijo prevzeli »paradigmo duhovnosti koncila, izraženo v starodavni pripovedi o usmiljenem Samarijanu, po kateri se »Kristusov obraz nahaja na obrazu vsakega človeka, zlasti moškega in ženske, ki trpita« (prav tam, 11).
Naš svet, vse bolj med seboj povezan, pa ni takšen v bratstvu ter v druženju, ravno nasprotno! V tem kontekstu vaš Dikasterij, »v zavedanju, da se medverski dialog uresničuje z delovanjem, teološko izmenjavo in duhovnimi izkušnjami, ... spodbuja resnično iskanje Boga med vsemi ljudmi« (prav tam, 149). To je vaše poslanstvo: z bratstvom in v druženju spodbujati z drugimi verniki pot iskanja Boga; obravnavati ljudi drugih religij ne na abstrakten način, ampak na konkreten način, z zgodbo, željami, ranami, sanjami. Le tako bomo lahko skupaj v miru zgradili svet primeren za bivanje vseh. Soočeni z zaporedjem kriz in konfliktov »nekateri poskušajo pobegniti od realnosti tako, da se zatečejo v zasebne svetove, drugi se z njo soočajo z uničujočim nasiljem, vendar pa med sebično brezbrižnostjo in nasilnim protestom vedno obstaja še ena možnost in to je dialog« (Okrožnica Fratelli tutti, 199).
Vsak moški in vsaka ženska je kot kamenček ogromnega mozaika, ki je že sam po sebi lep, a le skupaj z drugimi kamenčki sestavlja podobo, v združitvi razlik. Družiti se z nekom, pomeni tudi predstavljati si in graditi srečno prihodnost z drugim. Druženje pravzaprav odseva skupno željo, ki je v srcu vsakega človeka, zahvaljujoč kateri se lahko vsi pogovarjajo, izmenjujejo projekte in skupaj načrtujejo prihodnost. Druženje združuje družbeno, vendar brez kolonizacije drugega, saj ohranja njihovo identiteto. V tem smislu ima politični pomen kot alternativa družbeni razdrobljenosti in konfliktom.
Vse vas spodbujam, da gojite duh in slog druženja v odnosih z ljudmi drugih verskih izročil. Danes ga tako zelo potrebujemo v Cerkvi in v svetu! Spomnimo se, da se je Gospod Jezus bratil z vsemi, da se je družil z ljudmi, ki so veljali za grešne in nečiste, da se je brez predsodkov družil za mizo s cestninarji. In vedno med druženjem pri obedu. On je vse do konca pokazal, da je zvesti služabnik in prijatelj. Zatem nam je kot Vstali podaril milost vsesplošnega druženja. Druženje je beseda, ki bi vam jo rad zapustil. Druženje.
Dragi bratje in sestre, zahvaljujem se vam za vaše delo, še zlasti za tisto bolj skrito, manj vpadljivo in včasih morda celo malo dolgočasno. Naj vas Marija spremlja in ohranja v polni poslušnosti Svetemu Duhu. Iz srca blagoslavljam vsakega izmed vas in vaše domače. In prosim vas, da molite zame. Hvala!
