Papež prostovoljcem civilne zaščite o socialni izoliranosti in okoljskih katastrofah

Andreja Červek – Vatikan

Dobro ne povzroča hrupa, ampak gradi svet

Sveti oče je izpostavil njihovo »hvalevredno delo« in spomnil, da so med pandemijo naredili veliko dobrega, predvsem v najbolj težkih fazah. »Bili ste na voljo za pomoč najbolj ranljivim družinam, nudili ste spremstvo in varnost starejšim in ranljivim osebam, pomagali ste številnim bolnim, revnim ali osebam, ki so bile doma same. Kampanjo cepljenja ste kompetentno in brezplačno podprli z delovanjem prostovoljcev. Prav tako ni manjkalo vaše prizadevanje za humanitarno pomoč in sprejemanje beguncev iz Ukrajine, zlasti žensk in otrok, ki so pobegnili v Italijo pred nesmiselno vojno. Hvala vam za vse, kar ste storili in še vedno delate v tišini. Dobro ne povzroča hrupa, ampak gradi svet.«

Poslanstvo, ki spominja na dobrega Samarijana

Z zbranimi prostovoljci je razmišljal o treh elementih, ki so povezani z njihovim delom in služenjem, torej z zaščito: socialna izoliranost, okoljske katastrofe in preprečevanje. Njihovo delo je namenjeno zaščiti oseb, ki so najbolj izpostavljene nevarnostim in ranljivosti. »To je poslanstvo, ki spominja na poslanstvo dobrega Samarijana iz evangelija (prim. Lk 10,29-37). Posvečate jim čas, jih oskrbujete ter jim ponujate svoje znanje in storitve. Ko se to zgodi, se družba izboljša. Glagol "zaščititi" kaže na skrb brata za brata, konkretno bratstvo, varovanje, ohranjanje in bdenje nad življenjem. Ob "civilni zaščiti", ki jo zagotavljate, pomislim na te tri vidike.«

Zaščita pred socialno izoliranostjo

Prva zaščita, ki jo potrebujemo, je zaščita, ki nas varuje pred socialno izoliranostjo. To je zelo pomemben način, da damo glas upanju. Ne sme se pozabiti, da nam je »nedavna pandemija omogočila, da smo obnovili in spoznali vrednost številnih sopotnikov in sopotnic, ki so kljub strahu dokazali, da znajo zastaviti lastno življenje. Prepoznavali smo lahko, da je naše življenje povezano z običajnimi ljudmi, ki nas podpirajo in ki so nedvomno spisali odločilne dogodke za našo skupno zgodovino. Dojeli so, da se nihče ne reši sam« (Fratelli tutti, 54).

Zaščitimo sanje ljudi o miru

Po papeževih besedah se to vidi tudi v predanosti in pričevanju civilne zaščite. »Zares se ne moremo rešiti sami. Razumeti in videti moramo, da je naše življenje odvisno od življenja drugih in da je dobrota nalezljiva. Bližina z  brati in sestrami nas naredi boljše, bolj na razpolago in bolj solidarne. Hkrati pa naša družba postane nekoliko bolj primerna za življenje. Ko se ti odnosi razvijajo in povezujejo v slogu solidarnega državljanstva, potem zares gradijo "civilno zaščito". Izredne razmere v zadnjih letih, povezane s sprejemanjem beguncev, ki bežijo pred vojnami ali podnebnimi spremembami, nas opominjajo, kako pomembno je srečati nekoga, ki ponuja roko, se nasmehne, zastonj nameni svoj čas in daje občutek domačnosti. Vsaka vojna pomeni predajo v zvezi s človeško sposobnostjo zaščite.« Kar je zanikanje tistega, k čemur so se obvezali Združeni narodi. Zato je sveti Pavel VI. v govoru v ZN izjavil: "Nikoli več vojne!" (4. oktober 1965). »Ponovimo to danes ob dogajanju v Ukrajini in zaščitimo sanje ljudi o miru, sveto pravico narodov do miru,« je pozval papež.

Zaščito pred okoljskimi katastrofami

Druga vrsta zaščite se nanaša na zaščito pred okoljskimi katastrofami. Spomnil je na že večkrat omenjeni španski pregovori, da Bog odpušča vedno, ljudje včasih, narava pa nikoli. »Podnebne spremembe našega časa so povečale število ekstremnih vremenskih pojavov, ki imajo dramatične posledice za civilno prebivalstvo. Posledice so katastrofalne za ljudi, ki izgubijo domove zaradi poplavljanja vodotokov, tornadov in hidrogeoloških neravnovesij. Zemlja kriči! Ko delujemo na silo, narava pokaže svoj kruti obraz in človek je zdrobljen, prisiljen vpiti zaradi svojega strahu. Civilna zaščita je bila temeljnega pomena tudi v primeru potresov, kar dokazuje, da je poklicana zaščiti ljudi, ki jih doletijo takšne tragedije. Zaščita je znamenje skrbi za ozemlje, na katerem živite: tam ste zato, da rešujete človeška življenja in spodbujate skupnosti. Poklicani smo, da varujemo svet, ne da ga plenimo.«

Zaščita kot preprečevanje. Postati obrtniki upanja

Na tretjem mestu je sveti oče spregovoril še o zaščiti kot preprečevanju. »Vsak naj s posebno odgovornostjo ljubi in oskrbuje svoje ozemlje ter skrbi za svojo deželo, prav tako kot mora vsak ljubiti in skrbeti za lasten dom, da se ne bi zrušil, saj tega ne bodo počeli sosedje. Tudi blaginja sveta zahteva, da vsakdo varuje in ljubi lastno deželo« (Fratelli tutti, 143). Kot je izpostavil papež, je preprečevanje mogoče doseči z vključevanjem različnih strani, ki so odgovorne za upravljanje ozemlja: »Oblikovati je treba zavest, da se ne bo opuščalo skupnih dobrin ali da se ne bo z njimi okoriščala samo peščica. Potrebna je pozornost, da ljudem nenaklonjeni dogodki ne bodo povzročali nepopravljivih nesreč. V pozitivnem smislu je pomembno vzgajati za lepoto, varovati življenjske zgodbe in tradicije, kulture in družbene izkušnje. S tem boste postali obrtniki upanja, tiste kreposti, ki "drzna, zna preseči osebno lagodje, varnost in plačilo, ki zožujejo obzorje, da bi se odprli velikim idealom, zaradi katerih je življenje lepše in vrednejše" (Fratelli tutti, 55).«

Zaščititi pomeni skrbeti

»Zaščititi torej pomeni skrbeti. To bomo znali storiti z nežnostjo le, če se bomo zavedali, da smo mi prvi, za katere se skrbi. Bog je Oče, skrbi za nas in ne pusti, da bi nam primanjkovalo njegove ljubezni. Prerok Izaija nas spominja, da nas je Bog narisal na dlani svojih rok (prim. Iz 49,16). Nikoli nas ne zapušča, vedno nas prime za roko in nas spremlja, varuje in podpira. Psalm nas spominja tudi na to, da Gospod varuje majhne (prim. Ps 116,6). Če se bomo čutili pod njegovo zaščito, se bomo naučili velikodušne zaščite do bratov in sester, kot nas učijo številni primeri svetnikov in svetnic.« Papež je zbrane spodbudil, naj nadaljujejo svoje dobro delo med osebami v stiski, v skladu s svetlim pričevanjem sv. Pija iz Pietrelcine, ki je tudi njihov zavetnik.