Papež

Papež: Katoličani in judi – pred nasiljem skupaj braniti človeško dostojanstvo

Na srečanje s papežem Frančiškom v Vatikan je prišla delegacija judovske organizacije B’nai B’rith International, ki ima redne stike s Svetim sedežem že od izdaje koncilskega dokumenta Nostra aetate. Spodbudil je k nadaljnji skupni hoji, ki sloni na skupnih duhovnih vrednotah, da bi tako branili človeško dostojanstvo pred vsakim nasiljem in si prizadevali za mir.

Andreja Červek – Vatikan

Pravica do pomoči, pravica do upanja

Sveti oče je izpostavil delo na humanitarnem področju, ki se mu posveča B’nai B’rith International: »Ljudje v stiski imajo pravico do pomoči in solidarnosti s strani skupnosti, ki jih obdaja, pravico imajo do upanja. In če se dolžnost, da poskrbimo za druge, nanaša na vse, to še toliko bolj velja za nas, jude in kristjane: pomagati ljudem v stiski za nas tudi pomeni uresničevati voljo Najvišjega, ki »varuje tujce, podpira siroto in vdovo« (Ps 146,9), to pomeni, da skrbi za družbeno najšibkejše skupine, za najbolj odrinjene osebe.«

Pomagati zadnjim, revnim in bolnim je po papeževih besedah tudi najbolj konkretna pot za pospeševanje večjega bratstva: »Če namreč pomislimo na mnoge konflikte in nevarne ekstremizme, ki zelo ogrožajo varnost vseh, je treba povedati, da največji dejavnik tveganja pogosto predstavlja materialna, vzgojna in duhovna revščina, ki postane rodovitna zemlja za gojenje sovraštva, jeze, razočaranja in radikalizma.«

Spominjati se

»Dragi prijatelji, živimo v dobi, v kateri je mir na mnogih koncih sveta ogrožen: partikularni in nacionalistični pogledi, ki jih podpirajo sebični interesi in pohlep po zaslužku hočejo vedno bolj doseči premoč. To pa povečuje nevarnost, da bo na koncu samo in zgolj poteptano človeško dostojanstvo. Da bi preprečili eskalacijo zla, se je pomembno spominjati preteklosti, spominjati se vojne, spominjati se Shoah in mnogih drugih grozovitosti,« je izpostavil papež.

Dodal je, da nas naš skupni duhovni spomin, ki ga potrjujejo strani svetih spisov, usmerja k prvemu nasilnemu dejanju, ko Kajn ubije brata Abela. »Gospod je rekel Kajnu: “Kje je tvoj brat Abel?“ Odvrnil je: “Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?“« (1 Mz 4,9). Kajn zanika, da vé, kje je njegov brat, ki ga je pravkar ubil s svojimi lastnimi rokami. Ni mu mar zanj. Nasilje vedno spremljata laž in brezbrižnost.

Kje?

»Kje je tvoj brat?« je papež ponovil vprašanje, ki si ga naj pogosto ponavljamo. »Ne moremo zamenjati božjih sanj o bratskem svetu s svetom nasilnih in brezbrižnih edincev. Ob nasilju in brezbrižnosti nas svete strani vodijo k bratovemu obličju, k “izzivu ti-ja“. Tukaj se meri zvestoba tistemu, kar smo, zvestoba naši človečnosti: meri se po bratstvu, meri se po obličju drugega.«

»V zvezi s tem nas v Svetem pismu presunejo pomembna vprašanja, ki jih Vsemogočni od vsega začetka namenja človeku. Če Kajna sprašuje: “Kje je tvoj brat?“, Adama vpraša: “Kje si?“ (1 Mz 3,9). Obe vprašalnici “kje“ sta povezni: ne moremo najti samega sebe, ne da bi iskali brata, ne moremo najti Večnega, brez da bi objeli bližnjega.«

Pretrgati krog nasilja in varovati drugega

Po papeževih besedah je ravno zato dobro, da si med seboj pomagamo, saj »v vsakem od nas, v vsaki verski tradiciji kot tudi v vsaki človeški družbi, obstaja nevarnost, da bi gojili zamere do drugih in spore z njimi ter da bi to počeli v imenu absolutnih in celo svetih načel. To je lažniva skušnjava nasilja, je zlo, ki preži na vratih srca (prim. 1 Mz 4,7). Gre za prevaro, da se spori rešujejo z nasiljem in vojno. Vendar pa nasilje vedno povzroča drugo nasilje, orožje povzroča smrt in vojna ni nikoli rešitev za nek problem; je poraz.«

In zato je »Gospod dal Kajnu znamenje, da ga nihče, ki bi ga našel, ne bi ubil (1 Mz 4,15). »To je logika nebes: pretrgati krog nasilja, spiralo sovraštva, in začeti varovati drugega, vsakega drugega,« je dejal papež in zbranim članom delegacije zaželel, da bi s tem namenom »še naprej varovali brate in sestre, še posebej najbolj krhke in pozabljene«: »To lahko počnemo skupaj: delamo lahko za zadnje, mir, pravičnost, varovanje stvarstva.«

Dialog so obrazi, ki se srečujejo

Papež Frančišek je ob koncu še dejal, da je bil vedno naklonjen pospeševanju in poglabljanju judovsko-katoliškega dialoga; že kot fant, saj je v šoli imel sošolce jude. »Dialog, ki je sestavljen iz obrazov, ki se srečujejo, iz konkretnih dejanj bratstva. Skupaj pojdimo naprej, na osnovi skupnih duhovnih vrednot, da bi branili človeško dostojanstvo pred vsakim nasiljem, da bi iskali mir. Vsemogočni naj nas blagoslavlja, da bo naše prijateljstvo raslo in bomo lahko skupaj delali za skupno dobro.«