Išči

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. 

Papež Frančišek: Poslušati Kristusa, poznati ga in hoditi za Njim

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnjega bogoslužja nam govori o povezavi, ki je med Gospodom in vsakim od nas (prim. Jn 10,27-30). Da, bi to storil, uporablja nežno in lepo podobo pastirja, ki je s svojimi ovcami.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 4. velikonočno nedeljo.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

To razloži s tremi glagoli: »Moje ovce«, pravi Jezus, »poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj« (v. 27). Trije glagoli: poslušati, poznati, hoditi za. Poglejmo si te tri glagole.

Najprej ovce poslušajo glas pastirja. Pobuda vedno prihaja od Gospoda. Vse se začne pri njegovi milosti. On je namreč tisti, ki nas kliče v občestvo z Njim. To občestvo pa se porodi, če se mi odpremo poslušanju, če ostanemo gluhi, nam ne more dati tega občestva. Odpreti se poslušanju, kajti poslušanje pomeni razpoložljivost, poslušnost, čas, posvečen pogovoru. Danes nas premagujejo besede in naglica, da moramo vedno kaj reči ali storiti. Še več, kolikokrat se dve osebi pogovarjata in ena ne čaka druge, da konča misel, na sredi poti jo prekine… Toda, če ne pustimo govoriti, tudi poslušanja ni. To je zlo današnjega časa.  Danes nas premagujejo besede in naglica, da moramo vedno kaj reči ali storiti, bojimo se tišine. Kako težko je poslušati! Poslušati do konca, pustiti, da se drugi izrazi, poslušati v družini, šoli, na delu, celo v Cerkvi! Za Gospoda pa je predvsem potrebno poslušanje. On je Očetova Beseda in vsak kristjan je otrok poslušanja, poklican, da živi z Božjo Besedo na dosegu roke. Vprašajmo se danes, če smo otroci poslušanja, če najdemo čas za Božjo Besedo, če damo prostor in pozornost bratom in sestram. Znamo poslušati tako, da se drugi lahko izrazi do konca, ne da bi prekinili njegovega govora? Kdor posluša druge, posluša tudi Gospoda in obratno. Pri tem okuša nekaj zelo lepega, to da ga Gospod sam posluša. Posluša nas, ko ga molimo, ko se mu zaupamo, ko kličemo k Njemu.

Poslušati Jezusa tako postane pot, na kateri odkrijemo, da nas On pozna. Poglejte, drugi glagol, ki se nanaša na dobrega pastirja: On pozna svoje ovce. Toda to ne pomeni samo, da pozna o nas številne stvari. V svetopisemskem smislu poznati pomeni tudi ljubiti. To pomeni, da medtem ko nas »prebira od znotraj«, nas ima rad, nas ne obsoja. Če ga poslušamo, odkrijemo to, da nas Gospod ljubi. Pot, da bi odkrili Gospodovo ljubezen, je poslušanje. Tedaj odnos z Njim ne bo več neoseben, hladen ali utrujajoč. Jezus hoče goreče prijateljstvo, zaupanje, intimnost. Hoče nam podariti novo in čudovito spoznanje in sicer vedenje, da nas On vedno ljubi in nas nikoli ne prepusti samim sebi. Ko smo z dobrim pastirjem, živimo izkušnjo, o kateri govori Psalm: »Tudi če bi hodil v temni dolini, ne bom se bal, ker si ti z menoj« (Ps 23, 4). Še zlasti med trpljenjem, naporom, med krizo, v temini, nas On podpira tako, da je z nami. Tako še zlasti v težkih situacijah lahko odkrijemo, da nas Gospod pozna in nas ljubi. Vprašajmo se torej: Se pustimo poznati Gospodu? V svojem življenju mu napravljam prostor, mu prinašam to, kar živim? In po tem, ko sem velikokrat okušal njegovo bližino, njegovo sočutje, njegovo nežnost, kakšno idejo imam o Gospodu? Gospod je blizu, Gospod je dobri pastir.

In končno tretji glagol. Ovce, ki poslušajo in ki odkrijejo, da jih pozna, grejo za svojim pastirjem. Poslušajo, čutijo, da jih Gospod pozna in hodijo za Gospodom. In tisti, ki hodi za Kristusom, kaj počne? Gre kamor gre On, po isti poti, v isto smer. Gre iskati tistega, ki je izgubljen (prim. Lk 15,4); se zanima za tistega, ki je daleč; k srcu si vzame situacijo tistega, ki trpi, zna jokati s tistim, ki joče; ponudi roko bližnjemu; si ga naloži na rame. In jaz? Se pustim, da me Jezus ljubi, kajti od pustiti se ljubiti je korak k temu, da ga ljubim in posnemam.

Sveta Devica naj nam pomaga poslušati Kristusa, ga vedno bolj poznati in hoditi za Njim po poti služenja. Poslušati, poznati ga in hoditi za Njim.

Nedelja, 8. maj 2022, 12:55

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >