PAPEŽ

Papež budistom iz Mongolije: z dialogom vodimo človeštvo k miru

Sveti oče je v soboto, 28. maja, sprejel budistično delegacijo iz Mongolije, ki je v teh dneh na prvem uradnem obisku v Vatikanu. Letos namreč mineva 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama in od prisotnosti katoliške Cerkve v Mongoliji. Danes tam živi okoli 1400 katoličanov, ki so razdeljeni v 8 župnij. Po uvodnih zahvalah in pozdravih je sveti oče spregovoril o pomenu prizadevanja za mir.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Mir: najbolj goreče hrepenenje človeštva

Mir je danes najbolj goreče hrepenenje človeštva. Zato je potrebno z dialogom na vseh ravneh nujno spodbujati kulturo miru in nenasilja ter si zanjo prizadevati. Ta dialog mora vse povabiti, da zavrnejo vsakršno obliko nasilja, vključno z nasiljem nad okoljem. Žal pa obstajajo tudi tisti, ki še naprej zlorabljajo vero in z njo opravičujejo dejanja nasilja in sovraštva.

Jezus in Buda sta bila graditelja miru

Jezus in Buda sta bila graditelja miru in promotorja nenasilja. »Tudi Jezus je preživljal nasilne čase. Učil je, da je resnično bojno polje, na katerem se spopadata nasilje in mir, človeško srce. [...] Neutrudno je oznanjal brezpogojno Božjo ljubezen, ki sprejema in odpušča, in je svoje učence učil, naj ljubijo sovražnike. (prim. Mt 5,44) [...] Začrtal je pot nenasilja, ki jo je prehodil vse do konca, vse do križa, s katerim je uresničil mir in uničil sovraštvo (prim. Ef 2,14-16).« Zato »biti pravi Jezusovi učenci danes pomeni, da sprejemamo tudi njegov predlog nenasilja. (Poslanica za 50. svetovni dan miru, 1. januar 2017, 3).

Buda: bolje premagati sebe kakor zmagati v tisočih bitkah

Budovo osrednje sporočilo je bilo nenasilje in mir. Učil je, da »zmaga za seboj pusti sled sovraštva, saj tisti, ki je poražen, trpi. Opusti vsakršno misel na zmago in poraz ter živi v miru in veselju.« (Dhammapada, XV, 5 [201]). Poleg tega je poudaril, da je »bolje premagati samega sebe kakor zmagati v tisočih bitkah proti tisočim ljudem.« (ibid., VIII, 4 [103]).

Dolžnost verskih voditeljev

V svetu, ki ga pustošijo konflikti in vojne, imamo kot verski voditelji, globoko zakoreninjeni v svojih verskih naukih, dolžnost, da v človeštvu vzbudimo voljo, da se odpove nasilju in gradi kulturo miru.

Odnos do katoličanov v Mongoliji

Čeprav so bolj formalne skupnosti katoliških vernikov v vaši državi prisotne šele od nedavnega in je njihovo število majhno, vendar pomenljivo, si Cerkev v polnosti prizadeva spodbujati kulturo srečanja po zgledu svojega Učitelja in Ustanovitelja, ki je dejal: »Ljubite se med seboj, kakor sem jaz ljubil vas.« (prim. Jn 15,12) Okrepimo naše prijateljstvo za dobro vseh. Mongolija ima dolgo tradicijo mirnega sobivanja različnih verstev. Upam, da se bo ta starodavna zgodovina sožitja v različnosti nadaljevala tudi danes z dejanskim uresničevanjem verske svobode in spodbujanjem skupnih pobud za skupno dobro. Vaša današnja navzočnost tukaj je že sama v sebi znamenje upanja. V tem zavedanju vas vabim, da nadaljujete z bratskim dialogom in z dobrimi odnosi s katoliško Cerkvijo v vaši deželi ter si tako še naprej prizadevate za mir in sožitje.

Zahvala za obisk

Še enkrat se vam zahvaljujem za vaš obisk, katerega sem vesel. Upam, da bo vaše bivanje v Rimu polno veselja in zanimivih izkušenj. Prav tako sem prepričan, da vam bo srečanje s člani Papeškega sveta za medverski dialog pomagalo, da boste lahko preučili možnosti za nadaljnje spodbujanje budistično-krščanskega dialoga v Mongoliji in regiji.
Vam in tistim, ki jih zastopate, v različnih budističnih samostanih v Mongoliji, želim obilo miru in blaginje.