Išči

Papež: Opredeliti nove pedagoške paradigme, ki vlagajo v kulturo skrbi

S svetim očetom so se v soboto, 21. maja, srečali udeleženci dvodnevnega mednarodnega simpozija o zaščiti biotske raznovrstnosti. Papež je spregovoril o potrebi po novih pedagoških paradigmah in vzgojnih procesih, ki vlagajo v kulturo skrbi, ter izpostavil, da se je pri trajnostnem razvoju treba odpreti za nove poti, bolj integrirane, skupne, neposredno povezane z osebami in njihovimi okolji.

Andreja Červek – Vatikan

Mednarodni simpozij, ki je potekal 19. in 20. maja, je ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti organiziral Korpus karabinjerjev v sodelovanju z nekaterimi italijanskimi ministrstvi, in sicer z naslovom »Nature in mind. Nova kultura o naravi za zaščito biotske raznovrstnosti«. Pobudo je papež sprejel z veliko naklonjenostjo, saj »kaže pripravljenost na sodelovanje pri skupni zaščiti našega skupnega doma«: »Vaša prizadevnost prispeva h krepitvi nujnega in odgovornega dialoga o prihodnosti planeta, "kajti okoljski izzivi, ki jih doživljamo, in njihov človeški izvor, so tudi naši, saj zadevajo in se tičejo nas vseh" (Laudato si', 14).«

Ko motrimo naravo, motrimo Stvarnika

Naslov simpozija »Narava v mislih« nas spominja na pot sv. Bonaventure iz Bagnoregia, ki pogosto vabi, naj odkrijemo Presežno tudi preko kontemplacije lepote narave. »To je formativno potovanje za um in dušo. Ko s čudenjem gledamo nebo in zvezde ali kristalno čisto vodo potoka, po analogiji občudujemo avtorja te lepote (prim. Mdr 13,3). Dana je bila v dar človeškemu rodu, ki je poklican, da jo goji in ohranja (prim. 1 Mz 2,15). V svetih spisih sta lepo in dobro neločljiva.«

Nove pedagoške paradigme

»Kakor je Bog dal ljudem na razpolago svoje stvarstvo, tako se ljudje v celoti samouresničijo, ko premagajo egoizem in uživajo "skupno lepoto". Ta dinamična vez med Stvarnikom, človekom in ostalimi bitji je zaveza, ki ne more biti zlomljena brez nepopravljive škode. Ne smemo se slepiti, da "bomo lahko neponovljivo in nenadomestljivo lepoto zamenjali z drugo, ki jo bomo ustvarili sami" (Laudato si’, 34),« je dejal papež in spomnil na mit o Prometeju, ki je morda bil primeren za druga obdobja, a ni več za naše. »Ne potrebujemo titanskega junaštva, temveč krotko in potrpežljivo bratstvo med nami in s stvarstvom. Življenje in zgodovina namreč kažeta, da ne moremo biti mi sami brez drugega in brez drugih. V svetu, kjer je vse med seboj tesno prepleteno, je treba opredeliti nove pedagoške paradigme za vlaganje v vzgojne procese, ki so usmerjeni v dialog med znanji in prispevajo k rasti kulture skrbi. Kultura skrbi je kultura harmonije, ohranjanja harmonije, ne kultura podrobnosti, ki ruši harmonijo.«

Vzgojni dogovor in oblikovanje zrelih oseb

Kot je izpostavil papež, je ta kultura »tesno povezana z inkluzivno vzgojo, ki sloni na stebrih celostne ekologije«: »Ob bogastvu in kompleksnosti naravnega sveta vsak vzgojni načrt ponuja perspektivo razumevanja, ki izpostavlja medsebojne odnose med človekom in okoljem. Da bi se pospeševal zares trajnostni razvoj, se je nujno treba ustvarjalno odpreti za nove poti, bolj integrirane, skupne, neposredno povezane z osebami in njihovimi okolji. Na ta način se bodo vsi čutili vključeni v vzgojni dogovor, ki je namenjen oblikovanju zrelih oseb, sposobnih preseči razdrobljenosti in nasprotovanja. Vsak ukrep bo neučinkovit, če ga ne bo podpiral in spodbujal vzgojni proces, ki je naklonjen skrbi za naš skupni dom in njegovi zaščiti.«

Vzgoja ustvarja bratstvo, mir in dialog

Glede na naše sposobnosti smo vsi poklicani graditi »globalno vas skrbi« ter »oblikovati mrežo človeških odnosov, ki zavračajo vsako obliko diskriminacije, nasilja in zlorabe«. »V tej naši "vasi" je vzgoja prinašalka bratstva ter ustvarjalka miru med ljudstvi in dialoga med verstvi,« je sklenil papež.

Sobota, 21. maj 2022, 12:07