Išči

Pri papežu člani italijanskega Vrhovnega sodnega sveta

S papežem Frančiškom so se v petek, 8. aprila 2022, srečali člani Vrhovnega sodnega sveta Italijanske republike, med katerimi je bil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki svetu formalno predseduje. Sveti oče je izpostavil, da pravičnost mora spremljati iskanje miru, ki predpostavlja resnico in svobodo.

Andreja Červek – Vatikan

Sodniki in ostali člani Vrhovnega sodnega sveta so poklicani k plemenitemu in občutljivemu poslanstvu, saj predstavljajo »organ, ki zagotavlja avtonomijo in neodvisnost rednih sodnikov«, in imajo nalogo soditi.

»Ljudstvo zahteva pravico, pravica pa potrebuje resnico, zaupanje, zvestobo in čistost namenov,« je dejal papež in spomnil na prizor iz 18. poglavja Lukovega evangelija, ki govori o revni vdovi, ki je vsak dan hodila k sodniku v svojem mestu in ga prosila: »Pomagaj mi do pravice« (Lk 18,3). »Še danes vam poslušanje klica tistih, ki nimajo glasu in trpijo krivico, pomaga, da oblast, ki ste jo prejeli od pravnega reda, spremenite v služenje dostojanstvu človeške osebe in skupnemu dobremu.«

Po izročilu je pravičnost opredeljena kot »pripravljenost, da se vsakomur povrne tisto, kar mu pripada«. Vendar pa je sodstvo v zgodovini na različne načine določalo, kaj pomeni »kar vsakemu pripada«, in sicer glede na zasluge, potrebe, sposobnosti in korist. Za svetopisemsko izročilo je to pomenilo »priznati človekovo dostojanstvo kot sveto in nedotakljivo«.

Papež je izpostavil, da je v skladu s Svetim pismom treba »soditi z usmiljenjem«, in dodal, da nobena politična reforma sodstva ne more spremeniti življenja tistega, ki se mu sodi, če se najprej pred svojo vestjo ne odloči »komu«, »kako« in »zakaj« soditi. Najprej je namreč treba spremeniti samega sebe, kot je trdila sv. Katarina Sienska.

Pri sojenju in izvajanju pravičnosti je vedno v ospredju odnos, tisti »obraz«, ki terja odgovor: storilec, žrtev s svojo bolečino, ki jo je treba spremljati, kdor se poteguje za pravice in obveznosti, pravosodni delavec in na splošno vsak državljan, ki ga je treba vzgoiji in ozavestiti. Zato je kultura pravičnosti, ki popravlja krivico, »edina prava protiutež maščevanju in pozabi«, saj si prizadeva za ponovno vzpostavitev pretrganih vezi in omogoča povrnitev zemlje, ki jo je umazala bratova kri. To je pot, ki jo je papež v skladu  z družbenim naukom Cerkev želel nakazati v okrožnici Fratelli tutti kot »pogoj za bratstvo in družbeno prijateljstvo«.

Nasilno in krivično Kajnovo dejanje namreč ne zadene sovražnika ali tujca: storjeno je proti tistemu, ki je njegove kri. Kajn ne prenese ljubezni Boga Očeta do Abela, brata, s katerim deli življenje. »Kako naj ne pomislimo na našo zgodovinsko dobo razširjene globalizacije, v kateri je človeštvo vedno bolj med seboj povezano, pa vendar vedno bolj razdrobljeno v nešteto eksistencialnih samot?« je dejal papež Frančišek.

Svetopisemski pogled nam ponuja podobo »bratske identitete celotnega človeštva«, ki je razumljeno kot »človeška družina«: »Družina, v kateri je priznavanje drug drugega kot brata delo, ki ga je treba opravljati skupaj in nenehno, ter se zavedati, da je mir utemeljen na pravičnosti. Ko napetosti in razlike naraščajo, moramo narediti korak nazaj, da bi se okrepili z duhovnimi in antropološkimi koreninami pravičnosti. Nato pa skupaj z drugimi narediti dva koraka naprej.«

Papež je prav tako poudaril, da so »verodostojno pričevanje, ljubezen do pravice, verodostojnost, neodvisnost od drugih oblasti in lojalni pluralizem stališč protistrupi za preprečevanje političnih vplivov, neučinkovitosti in različne nepoštenosti«.

Ob koncu je spomnil še na bl. Rosaria Livatina, ki je prvi blaženi sodnik v zgodovini Cerkve. »V dialektiki med strogostjo in doslednostjo na eni strani ter človečnostjo na drugi je Livatino nakazal svojo idejo o služenju v sodstvu, pri čemer je mislil na ženske in moške, sposobne hoditi z zgodovino in v družbi, v kateri niso samo sodniki, ampak vsi nosilci družbenega dogovora poklicani, da opravljajo svoje delo v skladu s pravičnostjo.« Livatino je zapisal: »Ko bomo umrli, nas nihče ne bo vprašal, kako zelo smo bili verni, ampak verodostojni.«

petek, 8. april 2022, 14:12