Išči

Generalni predstojnik trinitarcev papežu predstavlja logotip kongregacije Generalni predstojnik trinitarcev papežu predstavlja logotip kongregacije 

Papež trinitarcem: Tudi danes je preveč suženjstva in poteptane verske svobode

Papež Frančišek se je v ponedeljek, 25. aprila, dopoldan srečal z udeleženci simpozija, ki ga pripravlja organizacija »Mednarodna solidarnost trinitarcev«. Poudaril je, da je karizma Reda svete Trojice (trinitarcev) žal zelo aktualna, saj je tudi v današnjem času veliko ljudi, ki so prisiljeni živeti v nečloveških razmerah oziroma so zasužnjeni. Mnogi so prav tako preganjani zaradi vere.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Dragi bratje in sestre, dober dan in dobrodošli!

Pozitivno sem bil presenečen nad tem, kako ste uspeli posodobiti karizmo reda s tem, da ste ustanovili to organizacijo, ki ne brani verske svobode na teoretičen način, ampak skrbi za ljudi, ki so preganjani in zaprti zaradi svoje vere. Hkrati pa z vaše strani ne manjkata študij in premišljevanje, ki se izražata tudi na akademskem področju s katedro za versko svobodo na Papeški univerzi sv. Tomaža Akvinskega (Angelicum), ki je poimenovana po vašem ustanovitelju svetem Janezu de Matha.

Čestitam vam za to prizadevanje, s katerim nadaljujete prav s tem, ko zajemate iz prvotne karizme. Vrnimo se več kot osem stoletij nazaj, v čas svetega Frančiška Asiškega. Sveti Duh je tedaj – kot to dela vedno, v vseh obdobjih – obudil priče, ki so mogle na izzive tedanjega časa odgovoriti v skladu z evangelijem. Janeza de Matha je Kristus poklical, naj da svoje življenje za osvoboditev sužnjev, tako kristjanov kot muslimanov. Tega ni želel storiti sam, individualno, ampak je v ta namen ustanovil nov red; red »v izhodu«, ki je bil nov tudi po obliki življenja, ki naj bi bil apostolat »v svetu«. Papež Inocenc III. ga je potrdil in v celoti podprl.

Papežev nagovor
Papežev nagovor

»Red presvete Trojice in jetnikov«, to je sužnjev, zapornikov. Tudi ta povezava nam daje misliti: Trojica in sužnji. Ne moremo, da ne bi pomislili na Jezusovo prvo »pridigo« v nazareški sinagogi, ko je prebral odlomek iz knjige preroka Izaija: »Gospodov Duh je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim, da oznanim jetnikom oproščenje … da izpustim zatirane na prostost.« (Lk 4,18; prim. Iz 61,1-2) Jezus je Očetov odposlanec, ki ga vodi Sveti Duh. V njem deluje celotna Trojica. In delo Boga Ljubezni, Očeta, Sina in Svetega Duha, je odrešenje človeka: zato je Kristus prelil svojo kri na križu. Kot odkupnino za nas, za vsakega izmed nas. To delo se podaljšuje v poslanstvu celotne Cerkve. Vendar pa je v vašem redu našlo poseben, lasten, rekel bi »dobeseden« izraz – podobno kot uboštvo pri Frančišku –, to je zavzemanje za odkup sužnjev. Da se nekoga odkupi, je potrebno plačati, in vi plačujete ceno s svojim življenjem. To je lepo.

Ta karizma je žal izrazito aktualna! To pa zato, ker je tudi v našem času, ki se ponaša s tem, da je odpravil suženjstvo, v resnici mnogo, preveč moških in žensk, celo otrok, ki so prisiljeni živeti v nečloveških razmerah, zasužnjeni. Razlog za to je dejstvo, da je verska svoboda kršena, včasih poteptana, na številnih krajih in na različne načine: včasih grobo in očitno, drugič pa prefinjeno in prikrito, kakor poudarja vaš simpozij. Nekoč je bila navada, da smo človeštvo delili na dobro in slabo. Danes pa je hudobija preplavila vse in v vseh državah obstajajo dobri in slabi. Danes je hudobija prisotna povsod, v vseh državah. Morda tudi v Vatikanu!

Spoštovani, zahvaljujem se vam za vaše delo in vas spodbujam, da z njim nadaljujete. Sodelujte tudi z drugimi ustanovami, cerkvenimi in necerkvenimi, s katerimi delite vaš plemenit cilj. Pri tem pa prosim ne izgubite svoje specifičnosti, da se karizma ne bi »razvodenela«. Naj Marija in sveti Janez de Matha vedno spremljata pot reda in služenje Mednarodne solidarnosti trinitarcev«. Iz srca vas blagoslavljam. In prosim, ne pozabite moliti zame. Hvala!

Sveti oče je ob koncu udeležence tudi osebno pozdravil
Sveti oče je ob koncu udeležence tudi osebno pozdravil
Prisluhni prispevku
ponedeljek, 25. april 2022, 14:21