Papež romarjem: Želim vam, da bi iz jubilejne izkušnje izšli okrepljeni za evangelizacijo
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Govor papeža Frančiška
Dragi bratje in sestre, dzień dobry (dober dan). Lepo vas pozdravljam ob grobu apostola Petra, nekaj metrov od kraja njegovega mučeništva. Tu slišimo odzvanjati jasen in nenehen odmev njegovih besed: »Gospod, ti veš, da te ljubim« (prim. Jn 21,16). Tu se bomo soočili z njegovim močnim in radikalnim pričevanjem.
Tudi vaša prisotnost tukaj je pričevanje. Pričevanje vaše vere in vaše ljubezni do Cerkve. To je čudovito razodevanje vaše duhovne rasti in vaše ljubezni do papeža, ki mu je Gospod v svojem neskončnem usmiljenju danes zaupal službo svetega Petra.
Zahvaljujem se vam za željo da me srečate; za vaše številčno, pestro in praznično druženje; za vašo odprtost do papeževega magisterija. Vem, da ste v letih pastoralne sinode vaše škofije pozorno prebrali dokumente mojega učiteljstva. Zahvaljujem se vam predvsem za vaše molitve po papeževih namenih, zelo jih potrebujem. Tudi jaz molim za vas in sem vas pripravljen zelo pozorno poslušati. To je cilj sedanje poti škofovske sinode na temo »Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo«. Zdaj se tudi v vaši škofiji zaključuje njena prva faza, škofijska. Upam, da si ne prizadevate samo za to sinodo, ampak da ste že okusili njeno izkušnjo, ponovno odkrili lepoto cerkvenega občestva, skupnega življenja vere, prevzemanja vzajemne odgovornosti drug do drugega, podelitve izkušnje Boga tudi s tistimi, ki so navidezno oddaljeni ali razmišljajo drugače.
Tudi romanje je lepa podoba sinodalne Cerkve, ki hodi skupaj po poteh apostolov, kot družina sester in bratov, ki prihajajo iz različnih župnij in iz različnih skupnosti in cerkvenih skupin: duhovnikov in vernih laikov, poročenih in posvečenih oseb. Tukaj so, polni moči in navdušenja, številni mladi: med njimi veliko študentov; tu so tudi skavti; pa tudi brezdomci in invalidi. Zelo sem vesel, da so z vami predstavniki civilne oblasti: predsednik deželnega sveta, načelnik in župan mesta Lódž.
Zelo sem vesel, ko vidim tako veliko predstavništvo bratov in sester, ki pripadajo drugim krščanskim cerkvam. Prisrčno pozdravljam pravoslavnega škofa in kalvinističnega škofa. Pozdravljam člane sekcije Lódž poljskega ekumenskega sveta, ki so tukaj prisotni s svojim predsednikom. Vem, da sta vaša prisotnost tukaj in vaša skupna molitev v Rimu del nenehnih in vsakodnevnih ekumenskih odnosov in dejavnosti. Vaše občestvo v različnosti je znamenje sinodalnosti, je sinodalnost v dejanjih. Hvala.
In rad bi se zahvalil za vašo prisotnost krščanskim bratom. V drugih časih smo se med seboj izobčili. Zdaj se kličemo bratje, hvala Bogu. Le tako nadaljujete z edinostjo med vami. Hvala! Potrebujemo to edinost. Hvala!
Dragi prijatelji, prišli ste na romanje v Rim za sklep stoletnega jubileja vaše škofije. V tem jubilejnem letu ste se spomnili začetkov svoje Cerkve, zlasti svojega prvega škofa, msgr. Wincentyja Tymienieckega. Bil je človek velikega usmiljenja in velike ekumenske občutljivosti. Preko njegove škofovske službe je Sveti Duh ta dva bistvena vidika krščanstva – usmiljenje in ekumenizem – vpisal v »DNK« vaše cerkve Lódžu kot dediščino in nalogo za prihodnje generacije.
Danes usmiljenje zahteva veliko »domišljijo«, veliko ustvarjalnost, zaradi katere postanemo apostoli usmiljenja, pesniki usmiljenja. Danes je potrebna poezija Usmiljenja. Usmiljenje ima veliko obrazov, toliko kolikor je ranjenih oseb in padlih po tleh. Vsak nosi v sebi nekaj ran, čeprav niso vse vidne. Iz srca blagoslavljam vaša dela dejavne ljubezni, tudi tista, ki jih počnete na oseben, spontan in skrit način. Blagoslavljam tiste, ki odpirajo svoj um in srce, ki odpirajo domove in dobrine za bolne, starejše, brezposelne, brezdomce, priseljence, za vse revne, trpeče in na rob odrinjene ter za otroke, ki potrebujejo dom in družino. S tem ko odpre vrata, odpre vse, dobi Cerkev bolj evangeljski obraz, obraz usmiljenega Samarijana, ki noče in ne zna biti ravnodušen.
Škof Tymieniecki je znal v sebi združevati pogum usmiljenja in pogum ekumenizma. Takšno pot ekumenizma je izbral veliko prej, preden jo je katoliška Cerkev uradno začela. Spodbujam vas, da ta pogum svojega prvega pastirja ohranite v sebi. Za ohranitev ekumenske odločnosti spomnimo, da ekumenizem v Cerkvi ni izbirna ali dekorativna stvar, ampak bistvena drža. Spodbujam vas, da hodite skupaj, v teološkem razmišljanju in evangelizaciji, v skupni molitvi in v poslušanju Božje Besede, v pričevanju bratstva. Na tej poti gradite lokalno družbo, ki jo s ponosom imenujete »skupnost štirih kultur«.
Jubilej je tudi priložnost za lepe želje. Zato bi vam vsem zaželel, da bi kot Cerkev iz jubilejne izkušnje izšli prenovljeni. Prenovljeni in okrepljeni za evangelizacijo. Poklicanost Cerkve je evangelizirati; veselje Cerkve je evangelizirati, je dejal sveti papež Pavel VI. Naj vam Sveti Duh pomaga razlagati nove izzive, ki jih čas postavlja pred nas; razločevati glede ustreznih orodij za njihovo reševanje. Želim vam verodostojnost, pristnost in privlačno obliko pričevanja; da doživite in gojite vedno več bratskih odnosov v vaši Cerkvi; biti lepa Cerkev, ki živi »v izhodu« in kot kvas prekvasi vse testo; ki ima moč gorčičnega zrna, ki je najmanjše, vendar postane drevo, kjer lahko ptice delajo gnezda (prim. Mt 13,32).
Gospod naj vas blagoslovi! Naj vas spremljata molitev in priprošnja Matere Božje, svetega Jožefa - zavetnika škofije - in svete Faustine, zavetnice Lódža. Prosim, ne pozabite moliti zame. Dziękuję! [Hvala]
