Papež delegaciji za napredek katoliške vzgoje: Vzgajati skladnost med glavo, srcem in rokami
P. Ivan Herceg DJ - Vatikan
Vzgajanje ni »polnjenje glave z idejami«, da tako nastajajo »avtomati«, ampak hoja skupaj z osebami v »napetosti med tveganjem in varnostjo«. To je rekel papež Frančišek v spontanem nagovoru potem, ko je delegaciji »Global Researchers Advancing Catholic Education Project« (GRACE) izročil v naprej pripravljen govor. Na srečanje s papežem so prišli delegati novega mednarodnega raziskovalnega projekta, ki ga spodbujajo prostovoljci z namenom pospeševanja vrednot katoliške vzgoje v spoštovanju identitete in dialoga. Srečanje je potekalo v mali dvorani avle Pavla VI.
Pravica do narediti napako
»Vzgajati – je dejal papež – pomeni tvegati napetost v skladnosti med glavo in srcem ter rokami, do te mere, da razmišljam o tem, kaj čutim in počnem; da čutim to, kaj mislim in delam; da delam, kar čutim in mislim. To je skladnost«. Papež je nadalje zaprosil učitelje osnovnih in srednjih šol ter profesorje na univerzah, naj podpirajo učence na njihovi vzgojni poti. »Nemogoče je vzgajati, je dodal, ne da bi spremljali tiste, ki jih vzgajate. Lepo je, ko najdeš vzgojitelje, ki spremljajo dekleta in fante na vzgojni poti«. Papež Frančišek je nadalje poudaril, da »vzgajati ne pomeni izrekati samo retorične stvari; vzgoja je povezovanje povedanega z resničnostjo. Dekleta, fantje imajo pravico do napak, vendar naj jih vzgojitelj spremlja na poti tako, da preusmerja napake, da ne bodo nevarne«. »Pravi vzgojitelj – je nadaljeval Frančišek – se nikoli ne boji napak, ne: spremlja, prime za roko, posluša, se pogovori. Ne ustraši se in počaka«. Človeška vzgoja je vzgoja, »ki vodi naprej, spodbuja rast in pomaga pri tej rasti«.
Izročen govor papeža Frančiška
Dragi prijatelji, z veseljem pozdravljam vas, člane Global Researchers Advancing Catholic Education Project, ob vašem romanju v Rim. Naj veselje teh velikonočnih dni napolni vaša srca in naj vas vaše srečanje v Večnem mestu okrepi v zvestobi Gospodu in njegovi Cerkvi ter obogati vašo zavzetost za osvetlitev posebnosti katoliške vizije vzgoje in izobraževanja.
V času, ki je nasičen z informacijami, ki so pogosto posredovane brez modrosti ali kritičnega čuta, se naloga oblikovanja današnjih in prihodnih generacij katoliških učiteljev in študentov kaže še toliko bolj pomembna. Kot vzgojitelji ste poklicani, da gojite željo po resnici, dobroti in lepoti, ki prebiva v srcu vsakega posameznika, da bi se vsi naučili ljubiti življenje in se odpreti polnosti življenja. To vključuje razločevanje inovativnih načinov za povezovanje raziskovanja z najboljšimi praksami, tako da bodo učitelji lahko služili osebi kot celoti v procesu celostnega človeškega razvoja. Na kratko, to pomeni skupaj oblikovati glavo, roke in srce: ohranjanje in krepitev povezave med učenjem, delovanjem in čutenjem v najžlahtnejšem smislu. Na ta način boste lahko ponudili ne le odličen akademski kurikulum, ampak tudi skladno vizijo življenja, ki ga navdihujejo Kristusovi nauki.
V tem smislu vzgojno delo Cerkve ni namenjeno samo »zagotavljanju zrelosti, ki je lastna človeški osebi, […] ampak predvsem k temu, da bi se krščeni, postopoma vedno bolj uvedeni v spoznanje skrivnosti odrešenja, bolj zavedali daru vere, ki so ga prejeli« (2. Vatikanski koncil, Izjava Gravissimum educationis¸ 2). Vera je velika milost, ki jo mora vsak med nami vsak dan negovati in pri skrbi zanjo pomagati tudi drugim. V luči vere se vzgojitelji in učenci enako cenijo kot ljubljeni otroci Boga, ki nas je ustvaril, da bi bili bratje in sestre v eni sami človeški družini. Na tej osnovi si katoliška vzgoja med drugim prizadeva graditi boljši svet, ko uči medsebojno sožitje, bratsko solidarnost in mir. Želim si, da bi vam vaši dnevi dialoga in razprav pomagali razviti učinkovita orodja za spodbujanje teh vrednot na vseh ravneh vaših akademskih ustanov ter v duhu in srcu vaših učencev.
Istočasno katoliška vzgoja pomeni tudi evangelizacijo: pričevanje o evangeljskem veselju in njegovi sposobnosti, da prenovi naše skupnosti ter daje upanje in moč za modro soočenje z aktualnimi izzivi. Verjamem, da bo ta študijski obisk navdihnil vsakega med vami, da bo z velikodušno gorečnostjo prenovil svoj odgovor na poklic vzgojitelja; da bo prenovil zavezanost za utrjevanje temeljev bolj humane in bolj solidarne družbe; za širjenje Kristusovega kraljestva, kraljestva resnice, svetosti, pravičnosti in miru.
Zahvaljujem se vam in vas spodbujam, da nadaljujete z vašim pomembnim delom in vas prosim, da molite zame. Vse vas izročam ljubeči priprošnji Marije, Matere Cerkve, in vsem iz srca podeljujem svoj blagoslov kot znamenje veselja in miru v vstalem Kristusu, našem Odrešeniku. In prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala!