Papež: Nova ekonomija, ki spoštuje človeško dostojanstvo in okolje, mora začeti od spodaj

Andreja Červek – Vatikan

Združenje je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti v okviru Zveze industrialcev in podjetij v italijanski deželi Lacij z namenom vlaganja v etično in socialno razsežnost podjetništva. Izbrano ime vsebuje »zelo zahtevno« besedo: duša. Ob njej pomislimo na »stvarnost, ki ni vidna, vendar pa od znotraj spodbuja in motivira« delovno okolje, je dejal papež in zbranim ponudil nekaj iztočnic za premislek o dosegu ciljev v teh dvajsetih letih obstoja.

Nekateri še niso razumeli lekcij iz tragedij 20. stoletja

»Danes, ko imamo za cilj skupno dobro, je nujno, da se politika in ekonomija, v stalnem medsebojnem dialogu, odločno postavita v službo življenja, človeškega življenja in življenja stvarstva, našega skupnega doma. Ne v službo ne-življenja ali smrti, kot se žal včasih dogaja.« Finančna kriza iz let 2007 in 2008 bi po papeževih besedah morala spodbuditi v to smer. »Res je, da je prišlo do pozitivne reakcije, a zdi se mi,« je dejal, »da so svet v bistvu vodila in ga še naprej vodijo zastarela merila. Da ne govorimo o geopolitično-vojaškem področju, kjer različne regionalne in še posebej sedanja vojna v Ukrajini kažejo, da kdor odloča o usodi narodov, še ni razumel lekcije iz tragedij 20. stoletja.«

Ekonomija usmerjena v celostno ekologijo

Zbrani na avdienci, ki zastopajo pretežno mala in srednja podjetja, se zavedajo, kako težko se je v takšnem kontekstu razvijati in ustvarjati zaposlitev v spoštovanju etičnih vrednot in socialne odgovornosti. »A ni treba obupati in se vdati. Nekdo misli, da so etično-socialni kriteriji kakor “kletka“, ki mrtviči svobodo in ekonomsko ustvarjalnost. V resnici pa je ravno obratno ali bi vsaj lahko bilo. Če želimo, da bo svet prihodnosti primeren za bivanje in vreden človeka, mora ekonomija biti bolj osvobojena od moči financ in bolj ustvarjalna pri iskanju oblik proizvodnje, ki so usmerjene v celostno ekologijo. Ekonomija naj je konkretna, ne tekoča in ne plinasta, kot je to nevarno v financah. Globalizacijo je treba “upravljati“ na način, da globalno ne bo šlo na račun lokalnega, temveč bosta obe razsežnosti v krepostni in rodovitni povezavi.«

Začeti od spodaj

Razumljivo je, da mnogi lahko rečejo: »A kaj lahko storimo mi, mali podjetniki, pred “ogromnim Goljatom“ finančne in tehnokratske moči?« »Mislim,« je dejal sveti oče, »da se gradnja nove ekonomije, ki spoštuje človeško dostojanstvo in okolje, lahko in mora začeti od spodaj. Še več, vemo, da se je že začela od spodaj. Po vsem svetu so mnoge izkušnje etičnega in trajnostnega podjetništva, ki zarisujejo pot. Treba je pospeševati komunikacijo in delitev teh izkušenj, da se bo tako oblikovala mreža, zmožna vplivati na vedno širši ravni.«

Povečati kakovost življenja

Ob koncu je sveti oče želel dati še »nasvet kot škof«: »Če želite biti “duša“ v svetu podjetništva, ne zanemarite skrbi za svojo lastno dušo, ki prihaja od Boga. Zato pa je treba vztrajati pred skušnjavami aktivizma in najti čas za premislek, razmišljanje, kontempliranje. Včasih aktivizem uniči notranjost in ne govorim o vernosti, ampak o človeški notranjosti. Tudi za to je združenje lahko koristno s predlogi. Dajajte predloge. Predvsem pa gre za osebno zahtevo: vsak, ki želi spodbujati, se mora pustiti od znotraj spodbujati z dobrim, lepim in resničnim. To nam dokazujejo pričevanja italijanskih podjetnikov, ki so znali ne le povečati profite, ampak tudi svoje življenje, kakovost življenja, kakovost dela, s svobodo in ustvarjalnostjo, kajti imeli so razsvetljeno vest. To vodi v ustvarjalnost, vodi v poetičnost. Človekovo delo je poezija.«