Papež lombardijskemu semenišču: Gojite odprto, razpoložljivo in misijonarsko srce
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Pij XI.: navdih za poslanstvo
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Zahvaljujem se rektorju za besede, ki mi jih je namenil in vam izrekam dobrodošlico. Vesel sem, da so skupaj z vami duhovniki tudi osebe, ki s svojim služenjem poživljajo življenje semenišča in tvorijo veliko družino »Lombrada«. Danes se ponovno vidimo ob stoletnici izvolitve papeža Pija XI., vašega nekdanjega gojenca – in enega izmed prvih gojencev! – ki mu je bilo vedno pri srcu »njegovo drago« semenišče, za katerega je priskrbel prostor, na katerem se nahajate, v zavetju Rešiteljice rimskega ljudstva (Salus populi romani). Lepo je, da ste tam, in to je tudi zame priložnost, da pogosto mislim na vas. Iz teh korenin, povezanih s Pijem XI., poskusimo dobiti nekaj iztočnic: ne zato, da bi gojili nostalgijo po preteklosti in se zapirali pred novostjo Duha, ki nas vabi, da bi živeli sedanji trenutek, ampak da bi našli preroška znamenja za svojo službo in svoje poslanstvo, zlasti v služenju Cerkvi in italijanskemu ljudstvu.
Prvič blagoslov iz lože bazilike sv. Petra
Takoj po izvolitvi se je Pij XI. odločil, da se ne bo pokazal v notranjosti bazilike svetega Petra, ampak iz zunanje lože. Tako je želel, da bi bil njegov prvi blagoslov namenjen Urbi et Orbi, mestu Rim in vsemu svetu. Mislim, da so porabili več kot 40 minut, da so odprli tisti balkon, ki je bil že leta zaprt, in da so izpraznili tisti prostor, ki je postal skladišče. In on je čakal. S tem dejanjem nas spominja, da se je potrebno odpreti, razširiti obzorje službe razsežnostim sveta, da bi dosegli vsakega otroka, ki ga Bog želi objeti s svojo ljubeznijo. Prosim, ne ostanimo zabarikadirani v zakristiji in ne gojimo majhnih zaprtih skupin, kjer se lahko razvajamo in smo mirni. Svet pričakuje evangelij in Gospod želi, da bi bili njegovi pastirji podobni njemu ter da bi v svojih srcih in na svojih ramenih nosili pričakovanja in bremena črede. Odprta, sočutna in usmiljena srca; ob tem pomislim na izkušnjo, ki jo poznate tudi sami, kajne? Glede spovednikov v baziliki sv. Marije Velike: »Pojdite k tistemu, k tistemu, k tistemu tam pa ne, saj ti naredi življenje neznosno.« Zase iskati usmiljene duhovnike in ne biti usmiljeni z drugimi. Tako kot mi želimo usmiljenja, ko gremo prosit za odpuščanje svojih grehov, in iščemo najbolj usmiljenega duhovnika, bodite usmiljeni tudi vi. Z vsemi. Ne pozabite, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati. Mi smo tisti, ki se naveličamo prositi za odpuščanje. Toda On se nikoli ne naveliča odpuščati. Ta širina odpuščanja, ne da bi povzročali večje težave: odpuščanje. Odprta, sočutna, usmiljena srca, sem rekel, ter delavne in velikodušne roke, ki se iz ljubezni umažejo in ranijo, kakor Jezusove na križu. Takó služba postane Božji blagoslov za svet.
Študij naj ne bo odmaknjen od življenja
To dejanje Pija XI. je bilo vredno več kot tisoč besed. V splošnem so bila dejanja Pija XI. vredna več kot tisoč besed, ker je bil papež z osebnostjo – če se lepo izrazimo. V teh letih študirate ter poglabljate, in to je Božji dar. Vendar pa naj vaše znanje nikoli ne postane odmaknjeno od življenja in zgodovine. Cerkev, ki ima veliko povedati, vendar pa njene besede ne mazilijo in se ne dotaknejo mesa ljudi, ne služi evangeliju. Da bi imeli besede življenja, je potrebno znanost v molitvi približati Duhu in nato živeti konkretne situacije Cerkve in sveta. Potrebno je pričevanje življenja: bodite duhovniki, ki jih žge želja, da bi ponesli evangelij na ceste sveta, v soseske in domove, zlasti v najrevnejše in najbolj pozabljene kraje. Pričevanje, dejanja, kot je bilo tisto prvo dejanje Pija XI.
Kaj lahko ponudim Gospodu?
Druga iztočnica. Med svojo prvo slovesno homilijo je papež Pij XI. govoril o misijonih; bolj kot da bi dal odgovore, je povabil, da bi si zastavili vprašanje: »Kaj lahko ponudim Gospodu?« (Homilija ob 300-letnici ustanovitve Kongregacije Propaganda Fide, 4. junij 1922). To je lepo vprašanje, ki ga lahko prenesete na vse, kar počnete zdaj, da bi se pripravili na poslanstvo. Kaj lahko ponudim je vprašanje, ki se ne vrti okoli vas, okoli želje po določeni katedri , župniji, položaju na škofiji; ne, gre za vprašanje, ki vas vabi, da odprete svoje srce za razpoložljivost in služenje. Gre za vprašanje, ki nas brani pred karierizmom. Prosim, bodite pozorni na karierizem: na koncu je brez potrebe, ne pomaga.
Gojite odprto, razpoložljivo in misijonarsko srce!
Na začetku vsakega dneva se vprašajmo: »kaj lahko ponudim?« Pogosto so, tudi tukaj v Italiji, cerkveni pogovori zreducirani na sterilne notranje dialektike med tistimi, ki so inovatorji, in tistimi, ki so konservativci; med tistimi, ki so bolj naklonjeni enemu politiku kot drugemu, pri čemer pa se pozablja na osrednjo točko: biti Cerkev, da bi živeli in širili evangelij. Ne bodimo zaskrbljeni za male vrtičke, saj je ves svet, ki je žejen Kristusa. Spodbujam vas, da v teh letih in v tem mestu, v vesoljni razsežnosti Rima in Lombarda, z navdušenjem gojite odprto, razpoložljivo in misijonarsko srce!
Aktualnost okrožnice izpred 100 let
Zadnjo iztočnico sem vzel iz ene izmed številnih socialnih okrožnic Pija XI. Prebral bom nekatere besede, ki so bile napisane pred skoraj enim stoletjem, vendar pa so kljub temu izredno aktualne. Navajam: »To, kar bode v oči, je dejstvo, da v današnjem času ne obstaja le koncentracija bogastva, ampak tudi kopičenje ogromne moči, despotskega obvladovanja ekonomije v rokah peščice. [...] Ta moč postaja despotska bolj kot kdaj koli prej pri tistih, ki imajo v rokah denar in so gospodarji; zato so na nek način razdeljevalci same krvi, iz katere živi ekonomski organizem, in imajo v rokah tako rekoč dušo gospodarstva.« (Okrožnica Quadragesimo anno, 105-106).
Bodite tkalci občestva
Kako resnično in tragično je to sedaj, ko je razkorak med peščico bogatih in mnogimi revnimi vedno večji. V tem kontekstu neenakosti, ki so se zaradi pandemije še povečale, boste živeli in delovali kot duhovniki drugega vatikanskega koncila, kot znamenja in sredstva občestva ljudi z Bogom in med njimi (prim. Lumen gentium, 1). Zato bodite tkalci občestva, odpravljalci neenakosti, pastirji, ki so pozorni na znamenja trpljenja ljudi. Tudi z znanjem, ki ga pridobivate, bodite sposobni in pogumni pri izgovarjanju preroških besed v imenu tistih, ki nimajo glasu.
Sanjajte lepoto Cerkve
Čakajo vas velike naloge. Da bi jih uresničili, vas vabim, da prosite Boga, da bi sanjali lepoto Cerkve. Cerkev je lepa; da bi sanjali italijansko Cerkev prihodnosti, ki bo bolj zvesta duhu evangelija, bolj svobodna, bolj bratska in bolj vesela v pričevanju Jezusa; ki jo bo spodbujala gorečnost, da bi dosegla tiste, ki niso spoznali »Boga vse tolažbe«. (2 Kor 1,3) Cerkev, ki bo gojila občestvo, močnejše od vsakršne razlike, in bo še bolj goreče skrbela za uboge, v katerih je navzoč Jezus. Naj vas spremljata sveti Ambrož in sveti Karel in naj vas varuje Rešiteljica ljudstva (Salus populi). Blagoslavljam vas in vi, prosim, molite zame. Hvala!