Papež italijanskim županom: Začeti na mestnih periferijah za dobro vseh

Andreja Červek – Vatikan

Srečanje z italijanskimi župani je za papeža bila priložnost za razmislek o njihovem prizadevanju za zaščito in podporo skupnega dobrega v mestih in skupnostih, ki jih upravljajo, ter izpostavil, da je v dveh letih pandemije bila njihova navzočnost »odločilna za opogumljanje oseb, naj gledajo naprej«. »Vaš glas je pomagal tudi tistim, ki so imeli zakonodajne odgovornosti pri sprejemanju hitrih odločitev za dobro vseh,« je dodal in izpostavil kompleksnost dela županov.

»Po eni strani je vaša bližina ljudem velika priložnost za služenje državljanom, ki vas imajo radi zaradi vaše prisotnosti med njimi. Po drugi strani pa si predstavljam, da včasih čutite osamljenost odgovornosti,« je dejal papež in nadaljeval, da ljudje pogosto mislijo, da je demokracija omejena na delegiranje z glasom, pri tem pa pozabijo na načelo soudeleženosti, ki je bistveno za dobro upravljanje mesta. Od županov se pričakuje, da imajo rešitve za vse težave. Vemo pa, da jih ni mogoče rešiti samo s finančnimi sredstvi, pri čemer je papež izpostavil pomembno navzočnost mrež solidarnosti, ki se dajo na razpolago kompetence za njihovo reševanje. »Pandemija je pokazala na številne krhkosti, a prav tako na velikodušnost prostovoljcev, sosedov, zdravstvenega osebja in administratorjev, ki so se posvetili lajšanju trpljenja in osamljenosti revnih in ostarelih. Ta mreža solidarnih odnosov je bogastvo, ki ga je treba varovati in krepiti,« je poudaril.

Očetovstvo ali materinstvo in pogum domišljije

Da bi župane spodbudil pri njihovem delu, je papež Frančišek v nadaljevanju govora v ospredje postavil tri pojme: očetovstvo ali materinstvo, periferije in mir.

Služenje skupnemu dobremu je visoka oblika dejavne ljubezni, ki je primerljiva z ljubeznijo staršev v družini. Tudi v mestu se je treba na različne situacije odzvati z različno pozornostjo. Zato se očetovstvo uresničuje predvsem s poslušanjem. »Ne bojte se “zapravljati časa“ s poslušanjem ljudi in njihovih problemov! Dobro poslušanje pomaga pri razločevanju, da bi razumeli prioritete, kjer je treba delovati. Hvala Bogu, ni malo pričevanj županov, ki so velik del svojega časa namenili poslušanju in sprejemanju zaskrbljenosti ljudi.«

Pri poslušanju pa ne sme manjkati »poguma domišljije«. Po papeževih besedah se včasih »slepimo, da je za rešitev problemov dovolj zadostno financiranje«. V resnici pa je dovolj že »načrt za civilno sobivanje in meščanstvo«. »Treba je investirati v lepoto tam, kjer je največ degradacije; v izobraževanje, kjer vlada socialna stiska; v kraje družbenega zbiranja, kjer so vidni nasilni odnosi; v vzgojo za zakonitost tam, kjer prevladuje korupcija. Znati sanjati boljše mesto in deliti sanje z drugimi upravitelji na ozemlju, z izvoljenimi v občinski svet in z vsemi meščani dobre volje je kazalec socialne skrbi.«

Periferije. Reveži so bogastvo

Na drugem mestu je papež spregovoril o periferijah. Kot je dejal, župani pogosto opažajo dramo, ki se živi na propadajočih periferijah, kjer socialno zanemarjanje povzroča nasilje in različne oblike izključevanja. »Začeti na periferijah ne pomeni kogarkoli izključiti, ampak gre za “izbiro metode“. Ni ideološka izbira, temveč pomeni začeti pri revnih, da bi služili dobremu vseh. Vi to dobro veste: ni mesta brez revnih. Dodal bi, da so reveži bogastvo mesta. Spominjajo nas na naše slabosti in da potrebujemo drug drugega. Pozivajo nas k solidarnosti, ki je glavna vrednota družbenega nauka Cerkve.«

Sveti oče se je ponovno dotaknil pandemije, ko smo odkrili osamljenost in konflikte znotraj doma, zapiranja ekonomskih dejavnosti, izoliranje ostarelih oseb, depresijo pri najstnikih in mladih, socialne neenakosti itn. »Na koliko trpljenja ste naleteli!« je dejal papež in spregovoril o potrebi zaposlovanja: »Periferijam ni dovolj le pomagati. Spremeniti se morajo v laboratorije drugačne ekonomije in drugačnih družb. Ko imamo namreč opravka z obrazi ljudi, ni dovolj dati jim le paketa s hrano. Njihovo dostojanstvo zahteva delo in torej načrt, po katerem bo vsak ovrednoten na podlagi tistega, kar lahko ponudi drugim. Delo je dejansko maziljenje dostojanstva!«

Mir. Razvijati nove oblike srečanja in sobivanja

Na zadnje je Frančišek v ospredje postavil še mir ter spomnil, da se med domačimi zidovi živijo mnogi konflikti. »Potrebna sta veselje in mir. In prepričani smo, da je dobra kvaliteta odnosov resnična socialna varnost v mestu. Zato imamo zgodovinsko nalogo, ki vključuje vse: ustvariti skupno tkivo vrednot, ki bo odstranilo napetosti med kulturnimi in socialnimi razlikami. Politika, katere protagonisti ste, je lahko predvsem telovadnica dialoga med kulturami, še preden postane nasprotovanje med različnimi koalicijami. Mir ni odsotnost konflikta, ampak sposobnost, da se ga razvija proti novi obliki srečanja in sobivanja z drugim,« je izpostavil papež in navedel besede iz apostolske spodbude Evangelii gaudium: »Ko pride do konflikta, nekateri samo opazujejo in gredo dalje, kakor da se ne bi nič zgodilo. Drugi se zapletejo v konflikt ter postanejo njegovi ujetniki ... Obstaja pa še tretji način: sprejeti konflikt, ga rešiti in ga spremeniti v izhodišče za novi proces. “Blagor tistim, ki delajo za mir“ (Mt 5,9).«

»Socialni mir je sad sposobnosti, da damo na razpolago poklice, kompetence, vire. Temeljno je pospeševati soodvisnost in ustvarjalnost oseb, na način, da bodo lahko tkale pomembne odnose znotraj sosesk. Mnoge male odgovornosti so predpostavka za konkretno vzpostavljanje miru, ki se gradi vsak dan,« pri čemer je papež še spomnil na načelo subsidiarnosti, ki daje vrednost vmesnim ustanovam in ne mrtviči svobodne osebne iniciative.