Sveti oče o davkih: zakonitost, nepristranskost in transparentnost

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je na začetku govora predstavnikom Agencije za prihodke izpostavil, da Sveto pismo ne demonizira denarja, temveč vabi, naj ga pravilno uporabljamo, naj nismo njegovi sužnji in naj ga ne malikujemo. Spomnil je na dajanje desetine, kar je bila splošno razširjena praksa v mnogih starodavnih družbah, po kateri so kmetje in živinorejci vladarju dajali desetino svojih pridelkov ali živine. Stara zaveza to prakso ohranja, a ji dodeli drug pomen. Desetina je služila podpori članov Levijevega rodu (prim. 3 Mz 27,30-33), ki za razliko od ostalih Izraelovih plemen niso dobili dela obljubljene dežele kot dediščino. Naloga levitov je bila služiti v Gospodovem svetišču in ves Izrael opominjati, da je ljudstvo, ki ga je Bog rešil. Niso imeli pravice do svojega premoženja, ampak so morali živeti od darov ostalih plemen, ki so zato bila obdavčena. »S tega vidika je desetina za levite bila namenjena temu, da sta v zavesti ljudstva zoreli dve resnici: da niso samozadostni, kajti odrešenje prihaja od Boga, in da so odgovorni drug za drugega, začenši s tistimi, ki so najbolj v stiski,« je zatrdil papež ter se tako navezal na tri temeljna načela: zakonitost, nepristranskost in transparentnost.

Zakonitost in skupno dobro

Tako kot v svetopisemskih časih tudi danes lahko nekdo, ki pobira davke, v družbi velja za sovražnika. Določena kultura sumničavosti se žal lahko razširi na tiste, ki so zadolženi za zagotavljanje spoštovanja zakonov, kar pa je po papeževih besedah temeljna naloga, saj »zakonitost ščiti vse«. »Je zagotovilo za enakost. Zakoni omogočajo ohranitev načela enakosti tam, kjer logika interesov ustvarja neenakosti. Zakonitost na davčnem področju je način za vzpostavljanje ravnotežja družbenih odnosov ter odstranjevanje korupcije, nepravičnosti in davčne neenakosti. To pa zahteva določeno formacijo in kulturno spremembo.« Poudaril je, da je obdavčitev znamenje zakonitosti in pravičnosti: »Spodbujati mora prerazporeditev bogastva ter zaščito dostojanstva revnih in zadnjih, ki so vedno v nevarnosti, da jih bodo zatirali močni. Ko je obdavčitev pravična, je odvisna od skupnega dobrega.« Frančišek je pozval k prizadevanju za »rast kulture skupnega dobrega, da bi resno jemali univerzalno namembnost dobrin«, kar družbeni nauk Cerkve uči tudi danes.

Nepristranskost in poštenost mnogih

Naslednji element, o katerem je spregovoril papež, je bila nepristranskost. Kot je dejal, kljub davčnim utajam, plačevanju na črno in razširjeni nezakonitosti, zaposleni na Agenciji za prihodke lahko pripovedujejo o poštenosti mnogih oseb, ki se ne izogibajo svojih dolžnosti in plačujejo davek ter tako prispevajo k skupnemu dobremu. »Odgovor na nadlogo davčnih utaj je preprosta poštenost mnogih davkoplačevalcev in to je zgled socialne pravičnosti. Nepristranskost vašega dela potrjuje, da ne obstajajo državljani, ki so boljši od drugih na podlagi svoje socialne pripadnosti, ampak da je vsem priznana dobra vera, da so lojalni graditelji družbe. Obstaja "obrtništvo skupnega dobrega", o katerem je treba pripovedovati, kajti poštena vest je pravo bogastvo družbe.«

Transparentnost in odgovornost upravljanja z denarjem

Sveti oče je ob koncu v ospredje postavil še tretje načelo, in sicer transparentnost. Povzel je evangeljsko pripoved o Zaheju, ki govori o spreobrnjenju moža, ki ne le prizna svoj greh goljufanja revnih ljudi, ampak predvsem razume, da ga je logika kopičenja izolirala od drugih. Zato denar povrne in razdeli. V srcu se ga je dotaknila zastonjska ljubezen Jezusa, ki je hotel priti ravno v njegovo hišo. In tako javno pove, kaj bo storil: polovico vsega, kar ima, bo dal revnim, četverno pa bo povrnil tistemu, ki ga je prevaral. Na ta način postane denar, ki gre skozi njegove roke, transparenten. »Davek je pogosto razumljen na negativen način, če se ne razume kje in kako je porabljen javni denar. Lahko se povečujeta sumničavost in nezadovoljstvo. Kdor upravlja s premoženjem vseh ima resno odgovornost, da se ne obogati,« je poudaril papež ter sklenil: »Transparentnost pri upravljanju z denarjem, ki prihaja iz žrtvovanja mnogih delavcev in delavk, razkriva svobodo duha in ljudi vzgaja, da so bolj motivirani za plačevanje davkov, predvsem če pobiranje davkov prispeva k odpravljanju neenakosti, vlaganju za več dela, zagotavljanju dobrega zdravstva in izobraževanja za vse, ustvarjanju infrastrukture, ki lajša družbeno in ekonomsko življenje.«