Išči

Pri papežu italijanski gradbeniki: Varnost pri delu pomeni varovati osebe

Na srečanje s papežem Frančiškom v Vatikan so prišli člani italijanskega nacionalnega združenja gradbenikov (ANCE), ki letos praznuje 75. obletnico delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1946 kot združenje podjetnikov, ki so zastopali različne vrste gradbenih podjetij. Izpostavil je, da so pravo bogastvo osebe: brez njih ni ne delovne skupnosti, ne podjetij in ne ekonomije.

Andreja Červek – Vatikan

Papež je spregovoril o temeljnih vrednotah, ki navdihujejo združenje, navezujoče se pri tem na evangeljski nauk: konkurenca in transparentnost, odgovornost in trajnostnost ter etika, zakonitost in varnost. Izhajal je iz evangeljske prilike o hiši, ki je zgrajena na trdnih temeljih. Jezus je pri svojem oznanjevanju uporabljal tudi prispodobo gradnje, da bi posredoval svoja sporočila. V 6. poglavju Lukovega evangelija (v. 46-49) beremo, kako Jezus med drugim razkrije hinavsko in lenobno vedenje tistih, ki samo govorijo in ne delajo. »Potem ko pokaže na modrost gradbenega inženirja, šarlatane primerja s tistimi, ki gradijo hiše na peščenih tleh brez temeljev. Jezus seveda ne misli na velike stavbe, ampak poudarja, da so te zgradbe zgrajene na obrežju reke, medtem ko dober graditelj ve, da bo ob prvi poplavi takšno hišo odneslo.«

Prilika se takole nadaljuje: »Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje; podoben je človeku, ki je zidal hišo, globoko kopal in postavil temelj na skalo« (Lk 6,47-48). Po papeževih besedah je prilika še bolj zanimiva, če pomislimo, da »graditelj ni storil pravilno le v sedanjem trenutku, ampak je hišo zaščitil tudi pred možnimi poplavami v prihodnje«. Temu smo danes priča pri podnebnih spremembah: dogajajo se stvari, ki se še nikoli niso zgodile.

»V Jezusovem oznanjevanju je vernik tisti, ki se ne kaže kot kristjan le navzven, ampak se kot kristjan tudi dejansko obnaša. In ravno ta "operativna doslednost" mu omogoča, da se ne izgrajuje le v običajnih življenjskih obdobjih, temveč da ostane tak tudi v težkih trenutkih. To tudi pomeni, da nas vera ne varuje pred slabim vremenom, ampak nas v spremstvu dobrih del krepi in nam omogoča, da vzdržimo,« je dejal papež. Kot je pripomnil, je ravno v tem smislu treba ohranjati in vsakodnevno udejanjati vrednote, ki navdihujejo združenje gradbenikov.

Konkurenca in transparentnost

Začel je pri konkurenci in transparentnosti ter dejal, da konkurenca sama po sebi ni dovolj. »Po utilitaristični logiki trga lahko privede do nasprotja, vse do izločitve drugega. Zavaja, da lahko eden zmaga nad drugim ali da je treba poraz drugega upoštevati pri uspešnosti ekonomije. To spodkopava družbeno tkivo zaupanja, ki omogoča pravilno delovanje samega trga. Konkurenca mora biti spodbuda za boljše in dobro delo, ne pa želja po prevladi in izključevanju.« Papež je pri tem izpostavil, da je temeljnega pomena »preglednost oziroma transparentnosti procesov odločanja in ekonomskih odločitev«. Izogibati se je treba nepošteni konkurenci, ki na ekonomskem in delovnem področju pogosto pomeni izgubo delovnih mest, podpiranje dela na črno ali slabo plačanega dela. Na ta način se podpira razne oblike korupcije, ki se odvijajo v nezakonitosti in nepravičnosti. In to ni prava pot: to je pot, ki je bolna, ki ni dobra, je poudaril.

Odgovornost in trajnostnost

Papež je zatem spregovoril o naslednji dvojici: odgovornosti in trajnostnosti. Trajnostnost v ospredje postavlja zmožnost obnovitve vsakega ekosistema. V gradbenem sektorju je temeljna uporaba materialov, ki osebam zagotavljajo varnost. Hkrati se je treba izogibati izkoriščanju okolij ter sodelovanju v prikrivanju nekaterih ozemelj, ki so še posebej izkoriščana. »Vsako podjetij lahko ponudi svoj odgovorni prispevek, da bi delo bilo trajnostno,« je dejal.

Trajnostnost pa je povezana tudi z lepoto krajev in kvalitetnimi odnosi, pri čemer je papež navedel besede iz okrožnice Laudato si’ o odnosu med urbanimi prostori in človeškim vedenjem: »Načrtovalci stavb, četrti, javnih površin in mest potrebujejo prispevek različnih disciplin, ki jim pomagajo razumeti postopke, simboliko in obnašanje ljudi. Ni namreč dovolj iskati lepih projektov, saj je več vredno iskanje drugih vrst lepote: kakovost življenja ljudi, njihova skladnost z okoljem, srečevanje in medsebojna pomoč. Tudi zato je zelo pomembno, da pogled krajevnih prebivalcev vedno prispeva k analizi mestnega načrtovanja« (Laudato si’,150). »Naj vaše delo pomaga skupnostim okrepiti vezi solidarnosti, sodelovanja in medsebojen pomoči,« je spodbudil sveti oče.

Etika, zakonitost in varnost

Ob koncu je govoril še o etiki, zakonitosti in varnosti. Spomnil je na nesreče pri delu, ki so zahtevale smrtne žrtve. »Niso številke, so osebe,« je poudaril. »Če na varnost na delovnem mestu gledamo kot na strošek, žal začnemo pri napačni predpostavki. Pravo bogastvo so osebe: brez njih ni skupnosti dela, ni podjetja in ni ekonomije. Varnost na delovnem mestu pomeni varovanje človeških virov, ki imajo neprecenljivo vrednost v Božjih očeh in tudi v očeh pravega podjetnika. Zato je treba zakonitost razumeti kot zaščito največje dediščine, to so osebe. Varno delo vsem omogoča, da izrazijo najboljše, kar so, hkrati pa zaslužijo za vsakdanji kruh. Bolj ko skrbimo za dostojanstvo dela, bolj smo prepričani, da bosta kakovost in lepota ustvarjenih del večja.«

Četrtek, 20. januar 2022, 13:44