Papež pripadnikom Italijanskega vojaškega letalstva: letite visoko, bodite graditelji miru
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Dragi prijatelji Italijanskega vojaškega letalstva,
prihajam, da bi vas pozdravil ob koncu slovesnosti, s katero ste zaključili lavretanski jubilej, ki se bo za vso Cerkev sklenil danes popoldan v Loretu. Pozdravljam načelnika generalštaba in nadškofa vojaškega ordinarija. Pozdravljam vse prisotne in vaše sodelavce, ki delajo v Italiji in tujini, ter vaše družinske člane.
Vsak jubilej nas v skladu s starodavnim svetopisemskim izročilom spominja, da smo na tem svetu romarji: da nismo »gospodarji« zemlje – in še manj neba –, ampak nam je naročeno, naj obdelujemo in ohranjamo ta »vrt«, v katerega nas je postavil Bog.
Ta jubilej ob 100-letnici razglasitve Loretske Matere Božje za »zavetnico vseh letalcev« (Dekret Benedikta XV., 24. marec 1920) nas je spomnil, da je Bog za nas ustvaril tudi nebo. Zrenje neba nas odpira brezkončnim prostorom; daje nam čutiti, da smo majhni ter hkrati, da nas je Tisti, ki je ustvaril vesolje, imel v svoji zamisli, da se nas spominja (prim. Ps 8); gre za stvarnost, nad katero vedno znova ostrmimo, ko jo postopoma odkrivamo z vedno močnejšimi sredstvi za opazovanje. Milijoni in milijoni, tisoč milijonov let je za nami.
Nebo nas spominja, da smo ustvarjeni tudi zato, da bi leteli – ne toliko v materialnem smislu, ampak predvsem v duhovnem. Smo otroci Očeta, ki nam pravi: »Bodite sveti, ker sem jaz svet.« Kar je, kot bi rekli: letite visoko! Ne sledite lastnemu egoizmu, ki vas vodi v zaprtost; odprite se Bogu, odprite se drugim, dajte prostor zastonjskosti, služenju, velikodušnosti in vaše življenje bo dobilo polet.
Posebej vam, ki ste vojaški letalci, želim, da bi dali prostor tem vrednotam pri vsakodnevnem opravljanju nalog, vendar pa predvsem v vašem osebnem življenju, da bi obstajala enotnost med tem, kar ste in med tem, kar delate. Za vas »leteti visoko« pomeni delati za mir, biti v službi miru tako v misijah med lêti kot pri služenju na tleh; tako v domovini kot izven, na konfliktnih območjih. Sveta hiša v Loretu nas spominja, da imamo, kjerkoli smo, hišo, ki ohranja naše krščanske korenine; in imamo Mater, ki bdi nad nami. Hiša je Cerkev in Mati je Marija. Od nje se učimo predvsem ponižnosti, ki je pot, ki vodi v nebesa.
Dragi prijatelji, zahvaljujem se vam za ta obisk, za to srečanje. Milost lavretanskega jubileja naj vas spremlja in še naprej obrodi sadove v vašem življenju. In prosim vas, da molite zame. Hvala.
