V pripravi na 35. apostolsko potovanje: papež Janez Pavel II. v Grčiji

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Grčija je bila leta 2001 prva postaja jubilejnega romanja Janeza Pavla II. po poteh svetega Pavla. Med sprejemno slovesnostjo je poudaril, da »inkulturacija evangelija v grškem svetu ostaja zgled za vsako inkulturacijo«. Zatem se je papež srečal s tedanjim nadškofom Aten in vse Grčije, njegovo blaženostjo Kristodoulosom. Prosil je odpuščanja za rane, povezane z dramatičnimi zgodovinskimi dogodki, kot je plenjenje Konstantinopla leta 1204.

Plenjenje Konstantinopla: prošnja za odpuščanje

»Nedvomno je potreben osvobajajoč proces prečiščenja spomina. Za pretekle in sedanje priložnosti, ko so sinovi in hčere katoliške Cerkve z dejanji ali opustitvami grešili proti svojim pravoslavnim bratom in sestram, naj nam Gospod podeli odpuščanje, za katerega Ga prosimo! Nekateri spomini so še posebej boleči in nekateri dogodki iz daljne preteklosti so pustili globoke rane v spominu in srcih današnjih ljudi. V mislih imam uničujoče plenjenje cesarskega mesta Konstantinopla, ki je bilo dolgo časa opora krščanstva na vzhodu. Tragično je, da so se plenilci, ki so sklenili zagotoviti kristjanom prost dostop do Svete dežele, nato obrnili proti lastnim bratom v veri.«

Srečanje z nadškofom Aten in vse Grčije

Navdih svetega Pavla

Ob obisku katedrale svetega Dionizija v Atenah je papež Janez Pavel II. spomnil, da je bil ta svetnik »eden izmed prvih Grkov, ki se je spreobrnil, ko je poslušal Pavlovo pridiganje o vstajenju.« Zbranim je zaželel, da bi tudi oni »sprejeli to skrivnost zveličanja; da bi jo živeli in o njej pričevali svojim bratom.«

Skupna izjava o krščanskih koreninah Evrope

V grški prestolnici odmevajo tudi besede znamenitega Pavlovega govora na Areopagu, ki so zapisane v Apostolskih delih. Na kraju, kjer je apostol poganov nagovoril Atenčane, je bila med obiskom Janeza Pavla II. v grščini in angleščini prebrana Skupna izjava o krščanskih koreninah Evrope. V njej je med drugim zapisano: »Midva, papež Janez Pavel II., rimski škof, in Kristodoulos, nadškof Aten in vse Grčije, pred bemo (podijem) Areopaga, s katerega je sv. Pavel, veliki apostol poganov, "poklican za apostola, odbran za Božji evangelij" (Rm 1,1), oznanil Atenčanom edinega pravega Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha ter jih povabil k veri in spreobrnjenju, želiva skupaj izjaviti: Bogu se zahvaljujeva za najino srečanje in za medsebojni pogovor v tem slavnem mestu Atene, sedežu primasa grške apostolske pravoslavne Cerkve. Z enim glasom in enim srcem ponavljava besede apostola poganov: "Prosim vas, bratje, pri imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, da vsi govorite isto in naj ne bo med vami razdorov. Bodite pa izpopolnjeni v istem umevanju in istem mišljenju."«

Po prebrani Skupni izjavi

Skupna molitev

4. maja 2001 popoldan so nadškof Kristodoulos in drugi metropoliti svetega sinoda grške pravoslavne Cerkve obiskali papeža Janeza Pavla II. na sedežu apostolske nunciature v Atenah. Ob koncu srečanja je sveti oče nepričakovano nadškofa Kristodoulosa vprašal, če lahko skupaj zmolijo Očenaš v grščini, kar so tudi storili.

Pričevati na današnjih areopagih

Zaključno dejanje apostolskega potovanja Janeza Pavla II. v Grčiji je bila sveta maša v športni dvorani Olimpijskega središča v Atenah 5. maja 2001: »Biti tukaj v Atenah in spominjati se Pavlovega življenja pomeni biti povabljeni oznanjevati evangelij do skrajnih meja sveta; predlagati svojim sodobnikom zveličanje, ki ga je prinesel Kristus, in jim pokazati poti svetosti in pravilnega nravnega življenja, ki predstavljajo odgovore na Gospodov klic … Po zgledu svetega Pavla in prvih skupnosti je potrebno nujno razviti priložnosti za dialog z našimi sodobniki, zlasti tam, kjer je v igri prihodnost človeka in človeštva, tako da sprejetih odločitev ne bi vodili izključno politični in ekonomski interesi, ki zanemarjajo dostojanstvo ljudi in potreb, ki iz njega izhajajo. Areopagi, ki danes spodbujajo pričevanje kristjanov, so številni.«

Med sveto mašo v Atenah

Dialog med krščanstvom in filozofijo

Papež je med homilijo spomnil tudi na rodoviten dialog med krščansko vero in filozofijo: »Vaša dežela ima dolgo tradicijo modrosti in humanizma. Od začetkov krščanstva so si filozofi prizadevali, da bi pokazali "vez med razumom in vero ... Delo filozofov in prvih krščanskih apologetov nam omogoča, da po sledeh svetega Pavla in njegovega govora v Atenah začnemo ploden dialog med krščansko vero in filozofijo.«