Papež: Varovanje otrok kot prednostna naloga pri vzgojnem delu Cerkve
Andreja Červek – Vatikan
»Če gledamo v prihodnost, moramo storiti vse, kar moremo, da bi ustvarili takšno kulturo, ki bo mogla preprečiti, da se kaj takega ne bo več ponovilo ali ostalo prikrito.« Gre za papeževe besede iz Pisma Božjemu ljudstvu (20. avgust 2018), s katerimi je začel sporočilo, namenjeno udeležencem simpozija z naslovom »Spodbujati varovanje otrok v času covida-19 in po njem«. Dogodek je v četrtek, 4. novembra, potekal v Rimu. Organizirala ga je Skupnost papeža Janeza XXIII. v sodelovanju z italijansko Katoliško akcijo, Italijanskim športnim centrom in Bolonjsko univerzo.
Spreobrnjenje in prenovljena formacija
Udeleženci simpozija skupaj razmišljajo o delu zadnjih dveh let, ki se je začelo »od spodaj«, kot izraz dejavnega sodelovanja Božjega ljudstva »na poti osebnega in skupnostnega spreobrnjenja«. »Kot Cerkev smo poklicani, da gremo po tej poti skupaj, spodbujeni z bolečino in sramom, ker nismo bili vedno dobri varuhi, ki bi varovali mladoletnike, ki so nam zaupani v naših izobraževalnih in družbenih dejavnostih,« zapiše papež in spreobrnjenje poveže s potrebo po obnovljeni formaciji. »Ta proces spreobrnjenja nujno zahteva prenovljeno formacijo vseh, ki so
odgovorni za vzgojo in delajo v okoljih z mladoletniki, v Cerkvi, družbi in družini. Samo tako, s sistematičnim preventivnim zavezništvom, bo mogoče izkoreniniti kulturo smrti, ki jo prinaša vsaka oblika zlorabe – spolne, zlorabe vesti, zlorabe moči.«
Zloraba je izdaja zaupanja
Če je zloraba dejanje »izdaje zaupanja«, ki tiste, ki jo utrpijo, obsodi na smrt in povzroči globoke razpoke v okolju, v katerem se zgodi, mora »preprečevanje biti trajna pot spodbujanja vedno nove in zagotovljene zanesljivosti do življenja in prihodnosti, na katero lahko mladoletniki računajo«. In ravno to so odrasli poklicani, da jim zagotovijo, s tem da ponovno odkrijejo poklicanost »obrtnikov vzgoje« in si prizadevajo biti zvesti tej poklicanosti. »To pomeni spodbujati izražanje talentov tistih, ki jih spremljamo; spoštovati njihov čas, svobodo in dostojanstvo; na vsak način se upirati skušnjavam zapeljevanja in nagovarjanja, ki lahko le navidezno olajšajo odnose z mlajšimi generacijami,« izpostavi Frančišek.
Pomemben prispevek mladih
Doda, da z zaupanjem in upanjem gleda na mnoge mlade, ki so se usposobili na tem področju. »Predvsem oni so tisti, ki zahtevajo odločen korak prenove v zvezi z ranami zlorab, ki jih vidijo pri svojih sovrstnikih.« Papež spomni na izraz svetega Pavla VI. »mladi apostoli mladih« (prim. Evangelii nuntiandi, 72), ki je lahko aktualen tudi v smislu »bratske bližine in solidarnosti«. »Prispevek mladih bo torej dragocen pri prepoznavanju tveganih situacij in pogumnem pozivanju celotne skupnosti k njeni odgovornosti za zaščito mladoletnikov, k pregledu načina odnosa do mladih generacij, da bi jim ponovno zagotovili lepoto srečanja, pogovora, igre in sanjanja.«
Papež Frančišek želi odraslim, ki so spremljali mlade na tej poti, da bi bili še naprej verodostojni, torej »odgovorni v skrbi in dosledni v pričevanju«. »Da bi lahko bili spodbujevalci in varuhi prenovljenega vzgojnega zavezništva med generacijami in med različnimi okolji, v katerih odraščajo mladoletniki, da bi med njimi spodbujali rodovitno in varno povezanost, predvsem v tem kompleksnem času pandemije.«
Zaščita mladoletnikov je prednostna naloga Cerkve
Udeležence simpozija papež ob koncu sporočila še poziva, naj vztrajajo v prizadevanju na področju »formacije za soodgovornost, dialog in transparentnost«. »Zaščita mladoletnikov naj je vedno bolj konkretna prednostna naloga pri vzgojnem delu Cerkve; naj je pospeševanje odprtega, zanesljivega in verodostojnega služenja, ki je v močnem nasprotju vsaki obliki oblastnosti, povzročanja ran intimnosti in sokrivega molka,« sklene papež in zaželi, naj simpozij prinese pozitivne rezultate, da bo postal »trdna osnova za nadaljnjo skupno služenje otrokom in mladim, družinam in celotni cerkveni in civilni skupnosti«.
