Frančišek: Potrebujemo kraje, kjer so v središču obrazi, zgodbe, pesmi in molitev migrantov

Andreja Červek – Vatikan

Festival Giavera je nastal leta 1996 v mestu Giavera del Montello v Benečiji. Namenjen je spodbujanju dialoga in srečevanja med različnimi narodi in kulturami. Letos je potekal že šestindvajsetič, in sicer meseca julija, ter obiskovalcem ponudil pričevanja, predavanja, predstave in ostale kulturne dogodke. Sodelovalo je več kot 40 združenj, ki se ukvarjajo z migranti. Festival organizira združenje »Ritmi in plesi sveta«, ki ga je ustanovil Bruno Baratto, direktor Pastoralnega urada za migracijo škofije Treviso, prav tako navzoč na avdienci s svetim očetom.

Festival, ki nastane iz skupnega življenja

Papež je festival Giavera imenoval »križišče, kraj srečanja, dialoga in medsebojnega spoznavanja« ter tudi »kraj, je se lahko deli upanje in sanje o bolj bratskem svetu«. Z naklonjenostjo je izpostavil, da je festival nastal in še vedno nastaja iz »izkušnje sobivanja«: »Ne nastaja za mizo, na osnovi nekega ideološkega projekta, temveč nastaja iz dni, mesecev in let skupnega življenja z migranti. Z njihovimi zgodbami, z njihovimi problemi in predvsem z njihovo prtljago človečnosti, tradicije, kulture, vere ...«

Migranti instrumentalizirani tudi v geopolitičnih konfliktih

Spomnil je, da njihova pobuda izvira iz pripravljenosti, da bi »spoznali živeto izkušnjo, jo umestili v družbeno tkivo ter tako prispevali k širjenju kulture sprejemanja«, ki je zelo potrebna. »Kultura sprejemanja nasproti kulturi odmetavanja. Kajti stvarnost migracij v našem času je prevzela značilnosti, ki so včasih lahko strašljive. Objektivno gledano je pojav zelo kompleksen in žal obstajajo kriminalne skupine, ki ga izkoriščajo; migranti so v nevarnosti, da se jih instrumentalizira tudi v geopolitičnih konfliktih. Tako prenehajo biti osebe in postanejo številke. Zato so še bolj kot kdaj koli prej potrebni kraji, kjer so v središče postavljeni obrazi, zgodbe, pesmi, molitve in umetnost migrantov.«

Združiti zdravi realizem in spoštovanje dostojanstva oseb

»Ta način gledanja na migracije ne pomeni prikrivati in ignorirati težave in probleme,« je izpostavil Frančišek. Pomembno je torej, da so izkušnje na tem področju »na voljo tudi dobri politiki, da bi tistim, ki so odgovorni za upravljanje na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, pomagali pri sprejemanju odločitev, ki bi vedno znale združiti zdravi realizem s spoštovanjem dostojanstva oseb«. Po papeževih besedah se zato festivala, tako kot drugih podobnih pobud v Italiji in različnih državah, »ne sme omejiti na folklorni dogodek ali na neko zborovanje idealistov«. Kar je lahko tudi za same organizatorje festivala Giavera izhodišče za razmislek: »Po tridesetih letih se lahko vprašamo: ali so naše izkušnje uspele in v kolikšni meri so vplivale na politične odločitve, v dialogu z institucijami in civilno družbo?« Kot je pripomnil Frančišek, si je to vprašanje pomembno zastaviti.

Zgled Abrahama. Življenje kot iskanje obljubljene dežele

Ob koncu govora je zbrane spodbudil, naj nadaljujejo svojo pot »v vedno obnovljenem duhu«. Za zgled jim je ponudil Abrahama, ki ga »je Bog poklical, naj odide, in ki je vse svoje življenje ostal migrant«. »Abraham je oče, ki si ga kot kristjanom delimo z judi in muslimani. Je pa tudi lik, v katerem se lahko prepoznajo vsi moški in ženske, ki življenje razumejo kot potovanje v iskanju obljubljene dežele, dežele svobode in miru, kjer je mogoče živeti skupaj kot bratje in sestre.«