Papež na praznik vseh svetih: blagri, veselje in preroštvo

Papež Frančišek je na današnji slovensi in zapovedani praznik vseh svetih opoldne z okna apostolske palače molil Angelovo češčenje ter zbranim na Trgu svetega Petra spregovoril o blarih, veselju in preroštvu. Kot je izpostavil, ni svetosti brez veselja. Svetost ne pomeni samo naporov in odrekanj, ampak je predvsem veselo odkritje, da smo otroci, ki jih Bog ljubi.

Andreja Červek – Vatikan

Na slovesni praznik vseh svetih v bogoslužju odmeva Jezusovo »programsko sporočilo«: to so blagri (glej Mt 5,1-12a). »Kažejo nam pot, ki vodi v Božje kraljestvo in srečo: pot ponižnosti, sočutja, krotkosti, pravičnosti in miru. Biti sveti pomeni hoditi po tej poti,« je dejal papež Frančišek in se v nadaljevanju nagovora zaustavil pri dveh vidikih takšnega svetniškega življenjskega stila: veselju in preroštvu.

Veselje

Najprej je spregovoril o veselju ter dejal, da Jezus začne z besedo »blagor« (Mt 5,3). »To je poglavitno oznanilo, oznanilo neizmerne sreče. Blaženost, svetost ni življenjski program, sestavljen samo iz naporov in odrekanja, ampak je predvsem veselo odkritje, da smo otroci, ki jih Bog ljubi. To nas napolnjuje z veseljem. To ni človeška osvojitev, je dar, ki ga prejmemo: sveti smo, ker Bog, ki je Sveti, pride prebivat v naše življenje. On je ta, ki nam daje svetost. Za to smo blaženi! Kristjanovo veselje torej ni čustvo nekega trenutka ali preprost človeški optimizem, ampak je gotovost, da se lahko soočimo z vsako situacijo pod Božjim ljubečim pogledom, s pogumom in močjo, ki prihajata od Njega. Svetniki so tudi sredi mnogih stisk živeli to veselje in o njem pričevali. Brez veselja postane vera stroga in utesnjujoča vadba, zaradi česar lahko zbolimo za žalostjo.« Pri je papež spomnil na Evagrija Pontskega, puščavskega očeta, ki je dejal, da je žalost »črv v srcu«, ki razjeda življenje. Ter povabil, naj se vprašamo: »Smo veseli kristjani? Širimo veselje ali pa smo medle, žalostne osebe, s pogrebnim obrazom? Zapomnimo si: ni svetosti brez veselja!«

Preroštvo

Drugi vidik je preroštvo, je nadaljeval Frančišek in pojasnil, da so blagri namenjeni ubogim, trpečim, lačnim pravičnosti. »To je sporočilo, ki gre proti toku. Svet namreč pravi, da za srečo moraš biti bogat, močan, vedno mlad in krepak, uživati slavo in uspeh. Jezus preobrne ta merila in preroško oznani – to je preroška razsežnost svetosti: resnično polnost življenja dosežemo, če sledimo Jezusu, če sledimo Njemu in živimo njegovo Besedo. To pomeni biti notranje ubogi, izprazniti se sebe in narediti prostor za Boga. Kdor misli, da je bogat, zmagovalen in varen, vse gradi na sebi in se zapira pred Bogom in brati, medtem ko tisti, ki ve, da je ubog in sam sebi ne zadostuje, ostaja odprt za Boga in bližnjega. In najde veselje. Blagri so torej preroštvo novega človeštva, novega načina življenja: postati mali in zaupati Bogu, namesto da bi se postavljali nad druge; biti krotki, namesto da bi se hoteli uveljavljati; prakticirati usmiljenje, namesto da bi mislili samo nase; prizadevati si za pravičnost in mir, namesto da bi celo s sodelovanjem gojili nepravičnost in neenakost. Svetost pomeni sprejti in z Božjo pomočjo udejanjati to preroštvo, ki spreminja svet.« Po papeževih besedah se zato lahko vprašamo: »Ali pričujem o Jezusovem preroštvu? Ali izražam preroškega duha, ki sem ga prejel pri krstu? Ali pa se prilagajam udobnju življenja in lastni lenobi ter mislim, da je vse dobro, če je dobro zame? Ali v svet prinašam veselo novost Jezusovega preroštva ali pa običajno pritoževanje nad tistim, kar je narobe?«

Opoldanski nagovor je Frančišek sklenil s prošnjo, namenjeno Devici Mariji: »Naj nam Sveta Devica podari nekaj od svoje duše, tiste blažene duše, ki je z veseljem poveličevala Gospoda, ki je mogočne vrgel s prestolov in je povišal nizke (prim. Lk 1,52).«