Papež: Izkoriščanje migrantov v politične namena vredno vsega obsojanja

Andreja Červek – Vatikan

Sveti sedež je pred desetimi leti postal država članica Mednarodne organizacije za migracije. Razlogi za to odločitev so veljavni in pomembni tudi danes ter izpostavljajo etično razsežnost preseljevanja prebivalcev, sodelovanje katoliške Cerkve pri nudenju mednarodne pomoči osebam ter zagotavljanje celostne podpore brez razlikovanja, kar mora sloneti na dostojanstvu vseh članov človeške družine.

Ne gre samo za migrante

Papež izpostavi, da se razprava o migraciji ne nanaša samo na migrante: »gre za vse nas, za preteklost, sedanjost in prihodnost naših družb«. »Ne smemo se pustiti presenetiti številu migrantov, ampak se z vsemi srečati kot z osebami, videti njihove obraze in prisluhniti njihovim zgodbam ter se poskušati čim bolje odzvati na njihove posebne osebne in družinske razmere. Takšen odziv zahteva veliko človeške občutljivosti, pravičnosti in bratstva. Izogniti se moramo danes zelo pogosti skušnjavi, da bi odvrgli vse, kar je moteče. Prav to je "kultura odmetavanja", ki sem jo že tolikokrat obsodil.«

Tujcu nikoli odreči gostoljubnosti

Spomni, da v veliki večini večjih verskih izročil, vključno s krščanstvom, obstaja nauk, ki nas poziva, naj z drugim ravnamo tako, kot želimo, da drugi ravnajo z nami, in naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe. Drugi verski nauki vztrajajo, da moramo preseči to pravilo in ne smemo odtegniti gostoljubnosti tujcu. Po papeževem prepričanju »te splošno priznane vrednote morajo nedvomno voditi naše ravnanje z migranti v lokalni skupnosti in na nacionalni ravni«.

Ko prevladajo ekonomski interesi

Pri sprejemanju migrantov je pomembno, da se vprašamo, kakšne koristi prinašajo gostiteljskim skupnostim in kako jih bogatijo. Po eni strani je v državah z višjim srednjim dohodkom »migrantska delovna sila zelo iskana in dobrodošla«. Po drugi strani pa so migranti na splošno zavrnjeni s strani mnogih skupnosti, ki jih gostijo. Po papeževih besedah »ta dvojna merila izvirajo iz prevlade ekonomskih interesov nad potrebami in dostojanstvom človeške osebe«, kar je bilo še posebej očitno med »zaprtjem« zaradi covida-19, ko je bilo veliko delavcev migrantov, ki pa niso prejeli nobene ekonomske pomoči in ne imeli dostopa do osnovnega zdravstvenega varstva in cepljenja.

Migranti kot žrtve političnega rivalstva

Papež opozori, da se migrante vedno pogosteje uporablja kot »menjalno valuto«, kot »figuro kmeta na šahovnici«, kot »žrtve političnega rivalstva«. »Kako lahko nekdo izkoristi trpljenje in obup za napredovanje in zagovarjanje političnih programov? Kako lahko prevladajo politični vidiki, ko gre za dostojanstvo človeške osebe? Osnovno pomanjkanje človeškega spoštovanja na državnih mejah zmanjšuje našo "človeškost". Poleg političnih in pravnih vidikov neurejenih situacij ne smemo nikoli pozabiti na človeški obraz migracij in na dejstvo, da smo onkraj geografskih ločnic meja del ene same človeške družine.«

Integracija je temeljnega pomena

Poudari nujno potrebo, da se »najdejo dostojanstveni izhodi iz neurejenih razmer«: »Več kot je zakonitih poti, manjša je verjetnost, da bodo migranti vpleteni v kriminalne mreže tihotapcev ljudi ali da bodo med tihotapljenjem izkoriščani in zlorabljeni.« Zaradi migrantov postane vidna

 vez, ki povezuje celotno človeško družino, bogastvo kultur ter vir razvojnih izmenjav in trgovinskih mrež, ki jih tvorijo skupnosti v diaspori. »V tem smislu je vprašanje integracije temeljnega pomena; integracija pomeni dvosmerni proces, ki temelji na vzajemnem poznavanju, medsebojni odprtosti, spoštovanju zakonov in kulture držav gostiteljic v pravem duhu srečevanja in medsebojnega bogatenja.«

Družina

Sveti oče izpostavi družine migrantov kot temeljno sestavino skupnosti v našem globliziranem svetu ter doda, da pa so delavci migranti v preveč državah zaradi pravnih ovir prikrajšani za ugodnosti in stabilnost družinskega življenja. »Človeška praznina, ki ostane za očetom ali materjo, ki se izseli sam ali sama, je oster opomin na neznosno dilemo, ko se je treba odločiti, ali se izseliti sam, da bi preživljal družino, ali pa uživati temeljno pravico do bivanja v izvorni državi z dostojanstvom.«

Vlagati v boljše ekonomske in socialne pogoje

Mednarodna skupnost se mora nujno odzvati na pogoje, ki dajejo prostor za neurejeno migracijo, da bi migracije postale premišljena izbira in ne obupana nuja. »Da se večina ljudi, ki lahko dostojno živijo v svojih izvornih državah, ne bi čutila prisiljena v neurejen način emigriranja, je nujno potrebno prizadevanje za ustvarjanje boljših ekonomskih in socialnih pogojev, da migracija ne bi bila edina možnost za tiste, ki iščejo mir, pravico, varnost in polno spoštovanje človekovega dostojanstva,« zatrjuje sveti oče. Dodaja, da migracija ni samo neka zgodba o migrantih, temveč je zgodba o »neenakosti, obupu, okoljskem propadanju, podnebnih spremembah« in tudi o »sanjah, pogumu, študiju v tujini, ponovni združitvi družin, novih priložnostih, varnosti in zaščiti ter trdem, a dostojanstvenem delu«.

Gre za resnične ljudi in njihova življenja

Ob koncu sporočila papež Frančišek zatrdi, da se realizacija ustreznega globalnega upravljanja migracijskih gibanj, njihovega pozitivnega razumevanja in učinkovitega osredotočanja na celostni človekov razvoj morda zdijo daljnosežni cilji. »Vendar ne smemo nikoli pozabiti, da ne gre za statistične podatke, temveč za resnične ljudi in njihova življenja. Katoliška cerkev in njene ustanove, ki temeljijo na stoletnih izkušnjah, bodo še naprej nadaljevale svoje poslanstvo sprejemanja, varovanja, spodbujanja in vključevanja oseb, ki se preseljujejo,« zagotavlja sveti oče.