Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov. 

Papež Frančišek: Središče, utripajoče srce Božje Besede, ki daje trdnost, je dejavna ljubezen

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangeljski odlomek današnjega bogoslužja se začne z Jezusovim stavkom, ki nas pusti prestrašene: ''Sonce bo otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba''« (Mr 13,24-25). S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 33. nedeljo med letom.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Toda, a je tudi Gospod začel s katastrofičnostjo? Ne, ni to njegov namen. Rad bi, da bi razumeli, da vse na tem svetu slej ko prej mine. Tudi soncu, luni in zvezdam, ki oblikujejo nebesni svod – (v italijanščini) je to beseda, ki nakaže na trdnost, stabilnost – je namenjeno, da preminejo.

Na koncu pa Jezus pove, kar se ne bo zrušilo: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle« (v. 31). Gospodove besede ne preidejo. On vzpostavi razliko med pred poslednjimi, ki bodo minile in poslednjimi rečmi, ki bodo ostale. To je za nas dragoceno sporočilo za orientacijo pri pomembnih življenjskih odločitvah. Pri orientaciji v kaj se v življenju splača vlagati? V to, kar mine ali v Gospodove besede, ki ostanejo za vedno? Jasno, da vanje. Toda ni lahko, ker stvari, ki se pojavijo pred našimi čuti in nam dajejo takojšnjo potešitev, nas privlačijo. Medtem ko Gospodove besede, čeprav lepe, gredo onkraj neposrednega in zahtevajo potrpežljivost. Skušani smo, da se oprimemo tega, kar vidimo in se dotikamo, ker se nam zdi to bolj zanesljivo, je človeško, a to je skušnjava. Toda gre za prevaro, kajti »nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle«. Poglejte, povabilo je, naj ne gradimo življenja na pesku. Ko se gradi hišo, se najprej globoko skoplje ter se postavi solidne temelje. Samo naivnež bi rekel, da gre za denar, ki je vržen proč za nekaj, kar se ne vidi. Za Jezusa pa je zvesti učenec tisti, ki utemelji svoje življenje na skali, kar je njegova Beseda, ki ne preide, na trdnost Jezusovih besed (prim. Mt 7,24-27). To je temelj življenja, ki ga Jezus hoče od nas in ki ne bo prešel.

Sedaj pa vprašanje, - vedno ko se bere Božja Beseda, se postavljajo vprašanja, - vprašajmo se, kaj je središče, kaj je utripajoče srce Božje Besede? Kaj je tisto, kar daje življenju trdnost in ne bo minilo? Sv. Pavel nam pove, kaj je središče, kaj je utripajoče srce Božje Besede, ki daje trdnost. To je dejavna ljubezen. »Dejavna ljubezen pa nikoli ne mine« (1Kor 13,8), pravi sv. Pavel, torej ljubezen. Kdor dela dobro, vlaga za večnost. Ko vidimo velikodušno in uslužno osebo, ki je krotka, potrpežljiva, ne zavida, ne čenča, se ne ponaša, se ne napihuje, je spoštljiva (prim. 1Kor 13,4-7), je to oseba, ki gradi nebesa na zemlji. Morda ne bo opažena, ne bo imela kariere, ne bo o njej novic v časopisih, pa vendar to, kar počne, ne bo izgubljeno. Kajti dobro ni nikoli izgubljeno, dobro ostane za vedno.

In mi, bratje in sestre se vprašajmo, v kaj v življenju vlagamo? V stvari, ki minejo, kot je denar, uspeh, zunanji videz, fizično blagostanje? Od teh stvari ne bomo nesli nič s seboj. Smo navezani na zemeljske stvari, kakor da bomo tukaj večno živeli? Ko smo mladi in zdravi je vse v redu, ko pa pride ura slovesa, bomo morali pustiti vse. Današnja Božja Beseda nas opominja, da prizorišče tega sveta mine. Ostala pa bo samo ljubezen. Utemeljiti življenje na Božji Besedi ni torej beg iz zgodovine, ampak je potopitev v zemeljske stvarnosti, da se jih napravi trdne, da se jih spremeni z ljubeznijo, se v njih vtisne znamenje večnosti, Božje znamenje. Poglejte zdaj nasvet pri sprejemanju pomembnih odločitev. Ko ne vem, kaj storiti, ko je potrebno sprejeti dokončno odločitev, pomembno odločitev, odločitev, ki vsebuje Jezusovo ljubezen, kaj moram storiti? Preden se odločimo, si predstavljajmo, da stojimo pred Jezusom, kakor bo to ob koncu življenja, pred Njim, ki je ljubezen. Pomislimo na tja, na njegovo obličje, na prag večnosti in sprejmimo odločitev za danes. Tako moramo odločati. Vedno gledati večnost, gledati Jezusa. Ne bo morda najlažja, najbolj neposredna, bo pa tista dobra, to vam zagotavljam (prim. sv. Ignacij Lojolski, Duhovne vaje, 187).

Marija naj nam pomaga sprejeti pomembne življenjske odločitve, kakor je to storila ona in sicer glede na ljubezen, glede na Boga.

Nedelja, 14. november 2021, 13:05

Angel Gospodov je molitev, ki jo v spomin na večno skrivnost učlovečenja molimo trikrat na dan: ob sedmih zjutraj, ob poldne in ob večernem zvonjenju, ko se začne mračiti. Ime Angel Gospodov izhaja iz prvih dveh besed molitve Angel Gospodov je oznanil Mariji. To molitev moli papež z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra opoldne vsako nedeljo in praznik. Sveti oče ima pred molitvijo Angel Gospodov kratek nagovor na podlagi dnevnih beril. Molitvi in blagoslovu sledi pozdrav romarjev. Od velike noči do binkošti je namesto molitve Angel Gospodov molitev Raduj se Kraljica nebeška, s katero se spominjamo vstajenja Jezusa Kristusa. Na koncu obeh molitev se trikrat zmoli Slava Očetu.

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >