Sveti oče: V življenjskih bojih se izročimo varstvu angelov

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Harmonija in kako se le-ta izgubi

»Sprašujem se: Zakaj se ljudje prepirajo? Zakaj smo včasih nagnjeni k prepiranju? Prvo berilo je zelo lepo! Harmonija stvarstva: vse je harmonično, vse je v ravnovesju, vendar v ravnovesju, ki ni matematično: gre za človeško ravnovesje, lepo! Toda takoj po tej harmoniji, ko mož sreča ženo in sta eno meso, se nekaj zgodi: kača zapelje. In ta harmonija med možem in ženo je uničena; in ko ju Gospod sprašuje, odgovorita: "Ne, ne ... drugi me je zapeljal," in mož: "Ne, ona me je zapeljala." In harmonija tega zakona je na tleh, s posledicami, ki jih poznamo. To je simbol, kako se lahko izgubi harmonija.«

»Poslanstvo« hudiča: uničiti harmonijo

»Vendar zakaj? Ker obstaja nekdo, ki jo skuša uničiti. Vedno obstaja kača, to je hudič. Hudič je vedno proti človeku, iz zavisti. Hudič je tisti, ki uniči našo harmonijo. […] To je njegovo "poslanstvo": uničiti harmonijo, uničiti lepoto, ki jo je Bog ustvaril za nas. In zato je prišel Jezus, da bi dal svoje življenje, da bi rešil to težavo in na križu premagal hudiča.«

Vojne so sad hudiča

Sveti oče je nato spomnil, da se tudi mi v vsakdanjem življenju soočamo z nemirom, s težavami in nekako »izgubimo ravnotežje, izgubimo mir, izgubimo harmonijo. Kolikokrat ljudje vpijejo drug drugega in izgubijo mir. Ljudje ne poslušajo drugih in tako se izgubi mir.« Papež je poudaril, da je tisti, ki to seje, hudič: »Vojne so sad hudiča, tega se ne bojim reči. Morda bo kdo rekel: "Toda to, oče, je preveč zastarelo!". Ne, to je resnica in resnica ni niti moderna niti zastarela, je resnica. Vedno je bilo tako. Sovražnik človeške narave je hudič. Zakaj? Zaradi zavisti. Sveto pismo pravi, da je zavist v svet vstopila s hudičem, ki nas uničuje, ločuje med seboj.«

Gospod nam daje angele, da nas spremljajo

»In v Svetem pismu vidimo, da nam Gospod daje angele, ki nas spremljajo, tudi zato, da nas branijo, da bi nas branili pred to hudičevo "politiko", katere namen je uničiti. Hudič hoče uničiti, kakor je hotel uničiti Jezusa. Jezus je tisti, ki nas je rešil. In Bog nam je dal angele, ki nas branijo. "Vodja" – recimo temu – angelov je sveti Mihael, ki ga danes praznujemo. Sveti nadangel Mihael je tisti, ki se – kakor beremo v knjigi Razodetja – bori v zadnji bitki proti hudiču; je tisti, zaradi katerega hudič dokončno pade. Zato angele častimo, zato častimo svetega Mihaela, ki nas uči boriti se proti sovražniku, ki vedno ustvarja pasti, stvari, da bi nas razdelil. Angele častimo, ker so naši sopotniki.«

Ne pozabimo moliti k angelom varuhom

»Danes se Bogu zahvaljujemo, ker nas po grehu ni pustil samih: dal nam je angele, ki nas spremljajo vse življenje. In vsak izmed nas ima sopotnika, angela, ki nas vedno spremlja. Ne smemo pozabiti moliti k njim. In ta angelska vojska ima tudi pogumnega vodjo, ki je sveti Mihael: ima sulico, kakor vidimo na sliki, s katero ubije hudiča. Tako bo ob koncu sveta: ko bo dokončna zmaga Boga nad zlom.
Pomislimo na zadnji boj in pomislimo na naš vsakdanji boj: vsak dan se moramo boriti. Danes namreč ni lahko živeti, krščansko življenje ni lahko: vedno obstajajo težave, ... ki razdeljujejo, ki sejejo zlo. Zato molimo k svetemu Mihaelu, ki vedno premaga hudiča, ki je tisti, ki povzroča razdeljenosti in seje zavist.«

Kadar ni boja, ni življenja

»In preprosto se zahvalimo Bogu: hvala, ker nam daje to družbo, hvala, ker nam daje tega "generala", ki se z vojsko bori, da bi na koncu zmagal. Naj nam Gospod vsem podari milost, da bi dobro razumeli, da je življenje boj: kadar ni boja, [ni življenja]: mrtvi se ne borijo; živi se vedno borijo, obstaja boj. In naj nam da milost, da v boju ne bomo sami, da bi bil vedno nekdo, ki nas bo spremljal. Hvala!«