Pismo velikemu kanclerju ob začetku študijskega programa o ekologiji in okolju

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek zapiše, da Cerkev, ki je poklicana k vzgoji za odgovornost do darov stvarstva, to svoje prizadevanje izpolnjuje tudi tako, da »vzgaja za pravi pomen vsakega delovanja, ki je usmerjeno v ohranjanje, varovanje in zagotavljanje življenja zemlje in na zemlji, saj se dobro zaveda, da je to obveznost, h kateri smo poklicani vsi v različnih vlogah in nalogah«.

»Tako verniki kot neverniki smo dolžni ne le zagotoviti abstraktno trajnostnost ali razglašati dobro prihodnjih generacij, temveč tudi zagotoviti sredstva za varovanje različnih ekosistemov in njihovih sestavnih delov, saj se zavedamo, da ne moremo z njimi razpolagati brez vsake mere,« poudari papež in opozori na »resne posledice, ki jih ima pomanjkanje ekološke ozaveščenosti ne le na okolje, temveč tudi na človeške odnose in družbeno življenje«, saj »spodbuja kulturo odmetavanja«, ki pomeni predvsem »izključenost, revščino, neenakost, prisilno preseljevanje prebivalstva«.

Od zavzemanja za okolje k pravilni ekološki odgovornosti

Skrb za stvarstvo je povezana z znanstvenim napredkom, odnosom med različnimi kulturami, procesi vzpostavlja miru in sodelovanja ter zahteva »ponoven razmislek o temeljnih načelih družbenega življenja«. Poleg degradacije, ki grozi planetu, so svoboda, pravičnost, medsebojno spoštovanje, solidarnost, enakost, skupno dobro izgubili svoj pomen in se uporabljajo za »upravičevanje vsakega dejanja«. »Zato sta vzgajanje in formiranje še vedno pot za prehod od

 zavzemanja za okolje k pravilni ekološki odgovornosti,« izpostavi Frančišek.

Univerzitetno izobraževanje in odgovor na okoljsko krizo

Univerze kot simbolični kraj celostnega humanizma se morajo nenehno obnavljati in bogatiti s prepletanjem znanj, umetnosti in znanosti. »Univerzitetna formacija namreč mora znati odgovoriti na številne izzive, ki so v sedanjem trenutku postavljeni pred celotno človeštvo in skupnosti vernikov, ter ponuditi pogumno in skladno kulturno spodbudo in znanstveno veljaven načrt. Ti elementi so bolj kot kdaj koli prej potrebni za soočanje z okoljsko krizo, saj se zavedamo, da pravila in strukture niso dovolj, prav tako ne navdušenje in idealizem, ampak je potrebna temeljita priprava,« poudari papež.

In ravno zato je želel študij o ekologiji in okolju umestiti v cerkveni študijski sistem ter skupaj s patriarhom Bartolomejem I. ustanoviti študijski program z naslovom »Ekologija in okolje. Skrb za naš skupni dom in zaščita stvarstva«. Kot pojasni, gre za visoko izobraževanje, kjer bosta »sedeža svetih apostolov Petra in Pavla lahko delovala v sinergiji ter tako tudi na tem področju nadaljevala oznanjevanje blagovesti vsem ljudem«.

In da bi se spodbujalo »odprti sistem« raziskav in izobraževanja bo študijski program vključeval Unescovo katedro o prihodnosti izobraževanja za trajnostnost, kar je povezano s cilji Unesca, usmerjenimi v ozaveščanje in spodbujanje izobraževanja mlajših generacij na svetovni ravni na področju ekološke odgovornosti, okoljskih jamstev in želene trajnostnost.