Papež sprejel udeležence generalnega kapitlja bosonogih karmeličanov
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Dragi bratje, vesel sem, da lahko pozdravim vas, ki ste zbrani na generalnem kapitlju iz različnih predelov sveta, ko predstavljate okoli štiri tisoč bratov, članov vašega reda. Moj pozdrav je namenjen tudi njim, kakor tudi menihinjam bosonogim karmeličankam in vsem članom karmeličanske družine, ki v teh dneh z molitvijo spremljajo vaše delo. Novemu vrhovnemu priorju se zahvaljujem za njegove besede, kakor tudi dosedanjemu vrhovnemu priorju za opravljeno služenje. Hvala
Kapitelj ste začeli pod vodstvom treh pomenljivih svetopisemskih besedil. Prvo je: prisluhniti temu, kar pravi Duh (prim. Apd 2,7); drugo je: razločevati znamenja časov (prim. Mt 16,3f), tretje pa je: postati priče vse do skrajnih meja zemlje (prim. Apd 1,8).
Poslušati je temeljna drža učenca, ki vstopi v Jezusovo šolo in hoče odgovoriti na to, kar od nas zahteva v tem težkem, a lepem trenutku, saj gre za čas Boga. Prisluhniti torej Duhu, da bi lahko razločevali, kaj prihaja od Gospoda in od tistega, kar mu je nasprotno in na ta način odgovoriti, izhajajoč iz evangelija, na znamenja časa, preko katerih nam Gospod zgodovine govori in se razodeva. Poslušanje in razločevanje je v smeri nadaljevanja pričevanja, poslanstva, oznanjevanja evangelija z besedami, predvsem pa z življenjem.
V tem obdobju, ko je pandemija postavila pred nas vse številna vprašanja in so padle številne gotovosti, ste poklicani kot sinovi sv. Terezije poskrbeti za vašo zvestobo trajnim elementom vaše karizme. Ta kriza, če je v njej kaj dobrega in prav gotovo je, nas je popeljala k bistvenemu, da ne bi raztreseni živeli od lažnih gotovosti. Ta kontekst je ugoden tudi za to, da lahko preverite zdravstveno stanje vašega reda in pomnožite ogenj vaših izvirov…
V Kristusovi šoli gre za to, da si zvest v sedanjosti in istočasno svoboden in odprt za obzorje Boga ter potopljen v njegovo skrivnost ljubezni. Karmeličansko življenje je kontemplativno življenje. In to je dar, ki ga je Duh dal Cerkvi po sv. Tereziji Jezusovi in sv. Janezu od križa in za tem s svetimi karmeličani in karmeličankami, veliko jih je. Zvesto temu daru, je karmeličansko življenje odgovor na žejo sodobnega človeka, ki je v globini žeja po Bogu, po večnosti in tega velikokrat ne razume, zato ga išče povsod. In je zaščita pred psihologizmi, spiritualizmi ali pred lažnimi posodobitvami, ki v sebi skrivajo duha posvetnosti…
S to vizijo vas opogumljam, da vzdržujete povezane med seboj prijateljstvo z Bogom, bratsko življenje v skupnosti in poslanstvo, kakor lahko beremo v pripravljalnih dokumentih na vaš kapitelj. Prijateljstvo z Gospodom je za sv. Terezijo živeti občestvo z Njim, torej ne samo moliti, temveč iz življenja napraviti molitev in hoditi, kakor pravi vaše pravilo in obsequio Iesu Christi (v poslušnosti Jezusu Kristusu) in to z veseljem. Prijateljstvo z Gospodom zori v tišini, v zbranosti, v poslušanju Božje Besede, kakor ogenj, ki ga je potrebno gojiti in ohranjati vsak dan.
Toplota tega notranjega ognja pomaga tudi prakticirati bratsko življenje v skupnosti. Le-to ni le dodaten element, ampak bistven. Vas na to spominja vaše ime: bosonogi bratje. Zakoreninjeni v odnosu z Bogom, s Trojico Ljubezni, ste poklicani gojiti odnose v Duhu v zdravi napetosti biti sami in biti z drugimi, v nasprotju z individualizmom in pomasovljenjem sveta. Sv. Mati Terezija spodbuja k »stilu bratstva«. Gre za umetnost, ki se jo uči dan za dnem. Biti kot družina povezana v Kristusu, biti »bosonogi Marijini bratje«, ki imajo za zgled Sveto Nazareško družino in apostolsko skupnost…
