Papeževo sporočilo za 71. nacionalni (italijanski) liturgični teden
Kardinal Pietro Parolin
Msgr. Claudiu Maniagu
škofu Castellanete
predsedniku CAL
Spoštovana ekscelenca
Ob veseli priložnosti 71. nacionalnega liturgičnega tedna, ki poteka v mestu Cremona od 23. do 26. avgusta, sveti oče Frančišek z veseljem pošilja svoje dobre želje Vam, sodelavcem CAL, gostujoči škofiji in njenemu pastirju ter vsem, ki sodelujejo v teh pomembnih študijskih dneh.
Papež se pridružuje skupni zahvali Gospodu, ker je letos možno izpeljati ta dogodek po lanskem žalostnem času, ko je bilo zaradi znanih pogojev širjenja pandemije treba odložiti že načrtovano izvedbo. Boleča odločitev pa je omogočila v novi luči potrditi izbrano temo, ki namerava poglobiti vidike in situacije opravljanja obredov, ki je bilo tako trdo preizkušeno s širjenjem Covid – 19 in z omejitvami, ki so bile potrebne za njegovo zajezitev.
Tema, ki jo boste obravnavali, namreč zadeva convenire in unum Gospodovih učencev, da bi izpolnili njegovo zapoved »to delajte v moj spomin« (Lk 22,19c): »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu… » (Mt 18,20). Skupnosti, bogoslužja in teritoriji. Tedensko zbiranje v »Gospodovem imenu«, ki so ga kristjani vse od začetka dojemali kot resničnost, ki je nepogrešljivo in neločljivo povezana z njihovo istovetnostjo, je bilo v fazi najmočnejšega širjenja pandemije močno prizadeto. Toda ljubezen do Gospoda in pastoralna ustvarjalnost sta spodbudili pastirje in vernike, da so se zatekli k drugim potem za krepitev občestva vere in ljubezni z Gospodom in z brati v pričakovanju, da se bodo lahko vrnili k polnosti evharističnega obhajanja v miru in varnosti. Čakanje je bilo težko in boleče, osvetljeno s skrivnostjo Gospodovega križa in rodovitno zaradi tolikih dejanj skrbi, bratske ljubezni in služenja ljudem, ki so najbolj trpeli zaradi posledic izrednega zdravstvenega stanja.
Boleče izkustvo lanskega liturgičnega »posta« je posledično izpostavilo kakovost dolge poti, ki je bila od 2. vatikanskega koncila opravljena na poti, ki jo je začrtala konstitucija Sacrosanctum Concilium. Čas prikrajšanosti je omogočil, da smo začutili »pomembnost svete liturgije za življenje kristjanov, ki v njem najdejo objektivno posredništvo, ki ga zahteva dejstvo, da Jezus Kristus ni ideja ali čustvo, ampak živa Oseba, njegova skrivnost pa je zgodovinski dogodek. Molitev kristjanov gre preko konkretnega posredništva: Svetega pisma, zakramentov, bogoslužnih obredov, skupnosti. V krščanskem življenju se ne zanemarja telesne in materialne sfere, saj je ta v Jezusu Kristusu postala pot zveličanja. Lahko bi rekli, da moramo moliti tudi s telesom; telo vstopi v molitev« (papež Frančišek, Splošna avdienca, 3. februarja 2021).
Bogoslužje, ki je bilo »prekinjeno« med dolgim časom zaprtosti, in težave pri poznejšem ponovnem začetku so potrdili – kar smo že prej srečevali v nedeljskih skupnost na italijanskem polotoku – zaskrbljujoč pokazatelj napredujoče faze spremembe dobe. Opazujemo, kako se je v življenju ljudi spremenilo dojemanje časa, posledično pa dojemanje nedelje in prostora, kar vpliva na način, kako smo in kako se čutimo skupnost, ljudstvo, družina in odnosa do nekega teritorija. Nedeljsko srečanje je tako neuravnoteženo zaradi medgeneracijske navzočnosti, zaradi kulturnih neenotnosti, zaradi težav pri odkrivanju harmoničnega vključevanja v župnijsko življenje, da bi moglo v resnici biti vrh vseh njenih dejavnosti in vir misijonske moči, da bi evangelij usmiljenja prinašali na zemljepisne in bivanjske periferije.
Sveti oče želi, da bi Nacionalni liturgični teden s svojimi predlogi za razmislek in s trenutki obhajanja, čeprav na nek način integriran, saj vključuje fizično navzočnost in elektronsko obliko, mogel opredeliti in predlagati nekatere smernice liturgične pastorale, ki bi jih ponudili župnijam, da bi nedelja, evharistični zbor, službe in obred izšli iz tiste obrobnosti, proti kateri se zdi, da neizprosno padajo, ter bi spet dobili središčnost v veri in duhovnosti vernikov. V tej smeri je dobra nedavna objava tretje izdaje Rimskega misala in odločenost italijanskih škofov, da jo bodo pospremili z močnim nadaljevanjem liturgičnega oblikovanja svetega Božjega ljudstva.
Njegova svetost z veseljem pozdravlja obhajanje 71. nacionalnega liturgičnega tedna, ki je na območju, ki je veliko trpelo zaradi pandemije in ki je doživelo razcvet toliko dobrega, da bi olajšalo tolikšno trpljenje. Zagotavlja svojo molitev in iz srca podeljuje apostolski blagoslov Vaši ekscelenci, škofu gostiteljske škofije, msgr. Antnoiu Napolioniju, drugim škofom, duhovnikom, diakonom, posvečenim osebam, kakor tudi predavateljem in vsem udeležencem.
Ko temu pridružujem osebne dobre želje, izkoriščam priložnost, da potrdim svoje odlično spoštovanje,
Vaši ekscelenci vdani,
Pietro kard. Parolin,
državni tajnik.
