Nova pravila za kapitelj bazilike sv. Petra: v središču naj sta molitev in pastorala

Vatican News

Papež Frančišek je v soboto, 28. avgusta, na bogoslužni spomin sv. Avguština, odobril prehodna pravila za kapitelj sv. Petra v Vatikanu, ki bodo začela veljati 1. oktobra 2021. Cilj je spodbuditi začetek reforme te starodavne ustanove, katere statut je trenutno v postopku revizije. Posebej se želi ponovno vzpostaviti »bogoslužno in pastoralno animacijo«, ki so jo kanoniki doslej opravljali v vatikanski baziliki predvsem ob nedeljah in praznikih.

V skladu z novimi pravili bodo kanoniki, ki jih je nekaj manj kot trideset, prejemali »kapiteljsko plačilo, ki ne bo združljivo z drugimi provizijami ali prejemki za storitve, opravljene v rimski kuriji in drugih ustanovah, povezanih s Svetim sedežem«. To bo veljalo tudi za koadjutorje kapitlja, ki opravljajo svoje delo pri bogoslužnih obhajanjih, pastoralni službi in drugih nalogah. »Upravljanje in vodenje ekonomskih dejavnosti, povezanih z Muzejem zakladnice in prodajo verskih predmetov«, bo zaupano gradbenemu odboru »ki zaposluje vse zaposleno osebje v kapitlju«. Kapitelj bo še naprej ohranjal in upravljal »trenutno obstoječe nepremičnine in finančno dediščino ter pripadajoče rente«. Določeno je tudi, da prejemke kanonikov in koadjutorjev v službi plačuje gradbeni odbor.

Tisočletna zgodovina

Kapitelj papeške bazilike sv. Petra v Vatikanu sestavlja kolegij duhovnikov, ki jih papež imenuje za kanonike in koadjutorje. Ima tisočletno zgodovino. Kot ustanova je bil ustanovljen leta 1053 z bulo svetega Leona IX., ki je potrdila kapitelj, sicer že stoletja prisoten v Konstantinovi baziliki z bogoslužnim in molitvenim služenjem, ki so ga opravljali menihi iz različnih samostanov. Od pontifikata papeža Evgena IV. (1145–1153) se je kapitelj postopoma preoblikoval v avtonomno skupnost in iz samostanske strukture prešel v kanonično.

Od samega začetka so dejavnosti kapitlja obsegale različna področja: od liturgičnega do upravnega, namenjenega upravljanju dediščine bazilike in njenih podružničnih cerkva; od pastoralnega, ki je bilo usmerjeno v pastoralno oskrbo okrožja Borgo, do karitativnega z različnimi socialnimi storitvami. Od 16. stoletja, ko se je začela gradnja nove bazilike, se je zgodovina kapitlja prepletala z zgodovino delavnice sv. Petra oz. gradbenega odbora, ki sta bili dve ločeni ustanovi, a združeni pod nadduhovnikom.

Ponovno odkrivanje molitve

V zadnjih desetletjih – kot je poudaril Benedikt XVI. ob srečanju s kanoniki, 7. oktobra 2007, »se je dejavnost kapitlja v življenju vatikanske bazilike postopoma usmerila v ponovno odkritje njegovih pravih prvotnih nalog, ki so predvsem v opravljanju molitve (...) To je prava narava vatikanskega kapitlja in prispevek, ki ga papež pričakuje od vas: s svojo molitveno navzočnostjo ob Petrovem grobu spominjati, da se nič ne sme postaviti pred Boga, da je Cerkev v celoti usmerjena k njemu in njegovi slavi, da je Petrov primat v službi edinosti Cerkve in da je ta v službi odrešilnega načrta Presvete Trojice.« Sedanja reforma je del te poti.